Diteng
LETLAKALA LA DITENG:
letlakala
Lengwalo la dikamogelo 0
Lenaneo la dihlogo
Molao wa Phetogelo wa Dinamelwa tša Tsela wa Bosetšhaba (NLTTA)
Kgokeletšo ya A : Dinyakwa tša Dinamelwa tša Dithekisi tše Mpsha
Molao wa Dinamelwa tša Tsela wa Porofensi
Motšulo wa 3 - Molao wa Dinamelwa tša Tsela wa Bosetšhaba 3
Molao wa Dinamelwa tša Tsela wa Bosetšhaba
Motšulo wa 4 – Tiragatšo ya Polokego Ditseleng 4
Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela
Molaotheo wa maemo ao a amogelegago wa Mokgatlo wa Dithekisi
Motšulo wa 6 – Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba 6
Molao wa Mangwalo a Thuto wa Afrika Borwa
Motšulo wa 8 – Molao wa Tšweletšo ya Bokgoni le Metšhelo 8
Molao wa Tšweletšo ya Bokgoni
Motšulo wa 1.Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela
Ke eng ka ga Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela (NLTTA)?
Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela (NLTTA) ka kakaretšo
Tekatekanyo
Dinyakwa tša Dinamelwa tše Mpsha tša Dithekisi
Ngwadišo ya bolaodi le bahlankedi
Lesolo la go ba Molaong" la porofensi
Motšulo wa 3. Molao wa Dinamelwa tša Tsela wa Bosetšhaba
Tlhalošo ya Molao
Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela
Thušo ya banamedi
Motšulo wa 4. Maanotshepetšo le maitekelo a polokego ya tsela
Motšulo wa 6. Tsebagatšo le tsenyo ya Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)
Motšulo wa 8. Molao wa Tšweletšo ya Bokgoni le Molao wa Tefelo ya Tšweletšo ya Bokgoni
KGOKELETŠO Melaotlhakwa yeo e lebanego le Melao
Bolaodi bja thuto le tlhahlo Kgoro ya dinamelwa tša dinamelwa
Moemedi yo a hlomphegago
Re a le amogela mo tlhahlotšhomong ya tša dinamelwa.
Lehono ke sebaka seo ka sona mo historing ya Afrika Borwa o ka matlafatšwago mošomong ka semolao mo malaong wo o amago intaseteri ya tša dinamelwa.
Molao wo o ama mabaka a mmalwa:
i O hlatha ditokelo tša gago le ditokelo tša ba bangwe.
ii O go šireletša kgahlanong le bao ba ka ratago go šomiša molao ka bomenetša kgahlanong le wena, le iii O go kgontšha go tšea karolo le go diriša dikgoba tšeo di lego gona ka go intaseteri.
Go a thabiša go tseba gore molao ga o nyake bokgoni bjo bo ikgethago, e fela o nyaka tsebo ya mang le mang le kwešišo, go šomiša monagano le ka tšhetšo le tlhaloganyo ya maleba, mme seo re na le sona ka moka.
Re go kgothaletša go theeletša ka kelotlhoko, mme o botšiše dipotšišo ka bontši ka mo o ka kgonago mme re tla thuša ka mokgwa wo re ka kgonago.
Ipshine ka tlhahlotšhomo ye hle!
Wa lena ka tlhompho,
Dihlogo tša Tlhahlo
Letšatši la 1 03 Matšhe 2004
Dikamogelo
Matseno a tsebagatšo
Mekgwa yeo mmušo o šomago ka yona
Dijo
Matseno a tsebagatšo ya Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela (NLTTA)
Kakaretšo ya dintlha tša letšatši.
Letšatši la 2 04 Matšhe 2004
Poeletšokakaretšo ya Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela (NLTTA)
Dintlha tša motheo tša Molao wa Dinamelwa wa Porofensi (Mpumalanga)
Molao wa Dinamelwa tša Tsela wa Bosetšhaba
Dijo
Tšwetšopele ya Molao wa Dinamelwa tša Tsela wa Bosetšhaba
Maanotshepetšo le maitekelo a Polokego Ditseleng
Kakaretšo ya dintlha tša letšatši
Dintlha tša tlhahlo 03 Matšhe 2004 Letlakala la 1 la 2
Dihlogo tša Tlhahlo
Letšatši la 3 05 Matšhe 2004
Sebopego sa Maemo a ka Fase ao a amogelegago le sebopego sa SANTACO
Dijo
Matseno a Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)
Kakaretšo ya dintlha tša letšatši.
Go tla fetšwa e sa le ka pela go akantšwe 14H00
Letšatši la 4 08 Matšhe 2004
Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)
Molao wa Mangwalo a Thuto wa Bosetšhaba (SAQA)
Dijo
Molao wa Tšweletšo ya Bokgoni
Dintlha tša tlhahlo 03 Matšhe 2004 Letlakala la 2 la 2
Go godiša maemo a temogokwešišo magareng ga bakgathatema ba Intaseteri ya Dithekisi mabapi le melaotlhakwa ya go fapafapana yeo e ba amago.
Matšatši a 4
Dipuku tšeo di kgethetšwego tlhahlo le materiale
Melao yeo e amegago:
Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela (NLTTA)
Molao wa Dinamelwa wa Porofensi
Molao wa Dinamelwa tša Tsela wa Bosetšhaba
Molao wa Tšweletšo ya Bokgoni
Molao wa Tefelo ya Tšweletšo ya Bokgoni
Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto wa Afrika Borwa (SAQA)
Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)
Maanotshepetšo le maitekelo a Polokego Ditseleng le
Motšulo wa 1 Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela (NLTTA)
Dipoelo tša Dithuto: Baithuti ba tla bontšha kwešišo ya bona ya Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela (NLTTA) le kamano ya wona le Intaseteri ya Dithekisi
SEHLOGO
SEHLOGO SA KA TLASE
MEŠONGWANA
TEKOLO
Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela (NLTTA)
Ke ka lebaka la eng (NLTTA)
Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela (NLTTA) ka kakaretšo.
Phetogelo ka go dinamelwa tša bohle
Tekatekanyo mabapi le Dinamelwa tše di swa tša Dithekisi (NTV)
Tebelelo ya "seo se hlolago maemo ao a sa laolegego" letšatši ka letšatši (letlakala la 3)
Mohlala: dikgetho (letlakala la 5)
Go ahlaahla ka dihlopha ka ga tshwantšho ya mmušo wa Afrika Borwa le Intaseteri ya Dithekisi (letlakala la 5)
Dintlha tšeo di tsošitšego mathata ka go intaseteri ya dithekisi (letlakala la 6)
Ngwala moabi wa ditirelo wo mo kaonekaone ka go intaseteri ya dinamelwa (letlakala la 7)
Dipoelo tša mekgwa ya koketšoletseno (letlakala la 8)
Kekišo: Phenkgišano ya tentara ya go aga Dinamelwa tše di swa tša Dithekisi (NTV) (letlakala la 9)
Hlagišo ya dintlha tšeo di fapanego tša "seo se hlolago maemo ao a sa laolegego" le tharollo ka sehlopha.
Tlhamego: dipotšišwana tše nnyane goba matlakala a mošomo.
Tlhalošo ya boleng, tirelo/kgwebo le dinyakwa tšeo di golaganego le seo kgotsofalo ya bareki, kobamelo ya motšhelo
Bokgoni bja go thala tokomane ya tentara goba tšhišinyo ya go aga ye nngwe le ye nngwe ya Dinamelwa tše di swa tša Dithekisi (NTV).
Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela NLTTA
Go na le sekapolelo ka dipolelo tša ba Baso yeo e rego: "Ntwa ga e age motse". Boitemogelo bja rena ka go intaseteri ya dithekisi bo bontšhitše bonnete bja polelo ye makgeng a mantši. Pele ga mmušo wa temokrasi, batho ba bantši ka go intaseteri ya dithekisi ba be ba kopana le mathata a magolo a dikgakgano; mo go hlolegilego mahu a kwešobohloko le dikgobadi magareng ga baotledi le banamedi. Dikgakgano tše gammogo le dintwa di hlolega ka lebaka la go hloka kwano le kwešišano magareng ga batho ka moka ka go intaseteri mabapi le ditsela, ditefelo, bjalo bjalo
Gore go fedišwe dikgakgano tšeo di sa hlokegego mo intasetering ya dithekisi yeo e laolwago ke batho baso e bile e le intaseteri ya bona yeo e šomelago setšhaba se segolo sa batho baso, mmušo gammogo le Khansele ya Mokgatlo wa Dithekisi wa Bosetšhaba wa Afrika Borwa (Santaco) ba saenetše memorantamo ya Mokgatlo wa Bosetšha wa Dithekisi ba wa Afrika Borwa (Santaco) di saenile memoramtamo wa
memorantamo wa kwešišano (MOU) wo o bego o lebišitše go tliša khutšo ka go Intaseteri ya Dithekisi. MOU ye e ile ya latelwa ke melao ye mmalwa yeo e ntšhitšwego ke palamente go hlola tahlego ka go Intaseteri ya dithekisi. Molao wa Bosetšhaba wa Dinamelwa tša Tsela wa Phetogelo (NLTTA) ke wo mongwe wa melao.
Ka go motšulo wo o tla:
Bontšha tsebo ya Molao wa Bosetšhaba wa Dinamelwa tša Tsela wa Phetogelo (NLTTA).
Lemoga tsela ya kgodišo ya letseno le mohola wa yona.
Tseba gore tsela ya tekatekanyo e ra go reng.
Lemoga mekgwa le dinyakwa tša Dinamelwa tša Dithekisi tše diswa.
Tseba ditsela tšeo di amegago tša go fetolela intaseteri ya ga bjale ka go intaseteri ya dinamelwa tša bohle
Lemoga maikarabelo a mootledi mabapi le kobamelo ya molao le mehola ya seo..
The Molao wa Bosetšhaba wa Dinamelwa tša Tsela wa Phetogelo wa (NLTTA)
Bophelo bo kgonega ka poledišano. Na o a nagana gore go be go tla ba bodutu bjang mo lefaseng ge nkabe go se na mokgwa o fe goba o fe wa poledišano?
Go na le mantšu le ditšhupo tšeo gantši di šomišwago ke sehlopha sa batho tšeo tlhalošo ya tšona e kwešišwago ke bona fela. Poledišano ye bjalo e swana le go šomiša "dikhoutu" tšeo di nyaka go tlhalošo
Seswantšho seo se bontšhago tulo ka go palamente
Batho ba ka go Intaseteri ya Dithekisi le bona ba na le mokgwa wo ka wona ba boledišanago ka wona. Re tseba "polelo" ya bona (ya mokgwa wa ditšhupo) tšeo baotledi ba dithekisi le banamedi ba di šomišago go šupa mafelo ao ba yago go wona. Ditšhupo tše di šomišwa go fihliša melaetša ga bonolo ka bjako.
Batho ba na le mokgwa wa go kopafatša mantšu gore ba boledišane ka bonako. E bile batho ba bangwe ba re maAfrika Borwa ba rata go botswerere ke ka lebaka leo ba ratago go šomiša kopafatšo ya mantšu ge ba bolela le ga ba ngwala. Nakong ye nngwe kopafatšo ya lentšu leo ba le šomišago, o hwetša e bile le tsebagala go feta lentšu ka bo lona. Go fa mohlala, lentšu le "Bolwetši bja Kowafalo ya Mašole a go lwantšha Malwetši Mmeleng ("Anti Immune Deficiency Syndrome") le na le kopafatšo yeo e tsebagalago kudu mo bathong ba bantši mme le kwešišagala ga bonolo ge le bolelwa goba le ngwalwa ka mokgwa wa lona wa kopafatšo. Naa o a tseba gore le ra go reng?
Bjalo ka mafelong a mangwe a tšhomo, batšeakarolo ka go intaseteri ya dithekisi ba šomiša dikopafatšo ka go nolofatšo ya poledišano ya bona. Tše dingwe ke tše telele mola tše dingwe di le bothata go di gopola. Le ge go le bjalo, ao ke mantšu ao batho ka moka ka go intaseteri ba swanetšego go tseba le go kwešiša tlhalošo ya wona bjalo ka ge a ama kgwebo ya bona ka mekgwa yeo e itšeng. Mantšu ao a kopafaditšwego a wetšwa ka go dipego, Memorantamo ya Kwešišano le melao yeo e beilwego ke palamente. Ka go NLTTA (hlokomela kopafatšo yeo!) go na le dikopafatšo tšeo re swanetšego go tseba ditlhalošo tša tšona. Tšona di hlalošwa ka go tokomane ya NLTTA.
Gona ke ka lebaka la eng NLTTA?
Ge re lebelela morago historing ya rena, re hwetša gore go be go na le melao yeo e bego e hlamilwe ke dikgoši le dikhansele tša tšona. Melao yeo e be e lebišitše go tliša khutšo mo metseng. Le lehono re sa na le metse yeo banna ba kopanago (mohlomongwe le basadi ka ge go fetogile!) kgorong ya kgoši beke ka beke go hlama melao. Ba šomiša foramo yeo go netefatša gore metse e latela "taolo ya molao". Mokgwa wo o mobotse wa "pušo" wa metse o šomišwa bjale ke ditlhangwa tša pušo selegae le pušo ya bosetšhaba mo metsesetoropong. Bagolo ba rena ba tsebile go tloga kgale gore tikologo yeo e se na go molao e tla hlola tlhakahlakano yeo e tlago senya setšhaba.
Melao ya Mmušo
Naga ye nngwe le ye nngwe ya temokrasi bjalo ka
Afrika Borwa e na le melao yeo e beilwego ke palamente yeo e hlomphago ditokelo tša batho tša motheo le maswanedi ao a beilwego ka go molaotheo wa naga ya rena. Melao ye e bitšwa Melao, Kgoro ye nngwe le ye nngwe ya mmušo e na le melao ye e thušago go rarolla mathata ao a fapanego ao setšhaba se kopanago le wona mo mererong yeo e lebanego le kgoro yeo. Go fa mohlala, Kgoro ya Thuto e na le "Molao wa Dikolo"
wo o hlalošago ka mo merero ya dikolo e swanetšego go sepetšwa ka gona. Kgoro ya tša Maphelo e na le melao yeo e hlalošago ka mokgwa wo bašomi ba tša maphelo ba swanetšego go fana ka kalafo go balwetši ba bona.
Ka wona mokgwa wo, Kgoro ya tša Dinamelwa e na le melao yeo e hlahlago batšeakarolo ka go kgwebo ye ya dinamelwa go seo se ka go dirwa gore go tle go be le tshepetšo ye botse ka go intaseteri. O mongwe wa melao ye ke Molao wa Bosetšhaba wa Dinamelwa tša Tsela wa Phetogelo (NLTTA). Maikemišetšo a magolo a NLTTA ke go:
Fetolela intaseteri ya ga bjale ya dinamelwa tša tsela ka go lenaneo leo le šomišegago la dinamelwa tša bohle.
Lekalekanya tlhokego le kabelo gore lenaneo la dinamelwa tša setšhaba le šome go ya ka dinyakwa.
Fihlelela dinyakwa tša bašomiši.
MaAfrika Borwa a mantši ao a belegwego mengwageng ya pele ga 1994 ba tseba ka ga tshotlego yeo batho ba Baso ba phetšego ka go yona ka lebaka la kgatelelo ya mmušo wo o o bego o se wa kgethwa ke batho. Ba be ba se na seabe go mokgwa wo naga e bego e bušwa ka gona ka gobane ba be ba sa dumelelwa go ikgethela batho bao ba ba nyakago ka go mmušo. Go be go se na temokrasi. Bjale, ka lebaka la temokrasi, mono Afrika Borwa go na le dikgetho tša selegae le tša bosetšhaba. Ka dikgetho, bjale batho ba ka bea batho bao ba ba nyakago ka go palamente!
Bjale ka ge re šetše re tseba gore go bjang go dula ka nageng yeo e nago le temokrasi, go bohlokwa gore mafapha ka moka ao a amago maphelo a rena a šome ka temokrasi. Gopola ka lenaneo la dikolo (ka khansele ya baemedi ba baithuti) go fa mohlala, mmušo wa selegae (ka bakhanselara) bjalo bjalo. Go bjalo fela le ka go intaseteri ya dithekisi, re swanetše go diragatša temokrasi ka go dihlangwa tša maemong a selegae, a porofensi le a bosetšhaba.
Tšhomo ka seboka
Maatla a go reka"
Go befile Mzala, ga go sa na poelo! Re tla dira bjang?
Ka ngwaga wa 2002, go ye nngwe ya dikopano tša Komiti ya Ditirelo tša Setšhaba yeo e Kgethilwego, Poresitente ya SANTACO, Mor. Moufhe o ile a re: " Pele ga 1994, intaseteri ya dithekisi e be e na le poelo. Fela mmušo wa kgethologanyo o be o dira ka Maatla go hlakahlakanya intaseteri ye ka go fana ka mangwalo a tumelelo ao a feteletšego."
Naa o be o tseba gore dithekisi di rwala banamedi ba go feta dimilioni tše 3,7 mesong ye mengwe le ye mengwe? Ba ke batho bao e lego gore bontši ke bašomi go ekonomi seo se ra gore intaseteri ya dithekisi e na le seabe go tšweletšo ya ekonomi ya naga ye le ge e se ya ba ya tšewa bjalo ka dinamelwa tša bohle. SANTACO le kgoro ya tša dinamelwa di rata go fetolela intaseteri ya dithekisi ka go lenaneo la dinamelwa tša batho bohle gore:
intaseteri ya ditirelo tša dinamelwa tša bohle e gole intaseteri ya dithekisi e Maatlafatšwe ka go tentara tirelo e kaonafatšwe ka go phenkgišana le dipese, go ka fa mohlala
go tsenya dithekisi tše mpsha legatong la tšeo di tšofetšego tša ga bjale, tšeo di dirilwego ka mono nageng tša madulo a 18 le 35
fihlelela maemo a godimo a polokego ao a nyakegago a dinamelwa tša setšhaba (Dinamelwa tše di swa tša Dithekisi (NTV) le tšona di tla ba le ditlabelo tša go ikgetha bjalo ka ditlabelo tša kemišo go thibela morwalo wa go fetelela).
Maatlafatša beng le batšeakarolo ba bangwe ka thušo ya ditšhelete le go phumola dialawense.
hlama mehlakanelwa ya dithekisi go boledišana le balefi ba ditšhelete ge go abelwa ka dinamelwa tše mpsha fana ka ditlabelo tša tlhokomelo ya porokerama ya kgapeletšego mo senamelweng se seswa sa thekisi (NTV)
kaonafatša ekonomi ya naga (mohlala. Dinamelwa tše di swa tša Dithekisi (NTV) di tla tšweletšwa ka mono nageng gammogo le ditlabelo tša tšona)
tsenya seabe ka go tša maphelo a tikologo (Dinamelwa tše di swa tša Dithekisi (NTV) di tla šomiša tisele, ya tefelo ya tlasenyana go na le makhura a peterole mme ya fokotša tšhilafalo ya moya ka mpholo wo o ntšhago ke diokososo).
kaonafatša ditirelo tša dithekisi ka kakaretšo bjalo ka go amogela ditefelo ba tla ba le setlabelo sa lenaneo la tefelo seo se bitšwago smart-card - EMS.
Hlama datapeisi ya bosetšhaba ya dilaesense tša tšhomo ka ngwadišo ya Dinamelwa tše di swa tša Dithekisi (NTV)
Lenaneo le la dikgopolo tše di swa, leo le tšweleditšwego ke sehlopha sa mošomo seo se emetšego Kgoro ya tša Dinamelwa, Kgwebišano le Intaseteri, Diminerale le Enetši le tša Matlotlo a Bosetšhaba go kopanetšwe le intaseteri ya dithekisi, le tla diragatšwa ka go šomiša lenaneo la phetolelo ya mangwalo a ditumelelo (mangwalo a kgale ka go a maswa) le go phumola dialawense tšeo di lego gona go beng ba semolao ba dinamelwa tšeo di lego gona go kgontšha ditefelo tša dinamelwa tše mpsha.
Tekatekanyo mabapi le Dinamelwa tše di swa tša Dithekisi (NTV)
Porokerama ya koketšego ya letseno e tla hlola tekatekano ya ditsela. Poelo ya seo e tla ba:
Ditsela tša ga bjale di tla beakanywa leswa gore bašomiši ba fiwe tirelo ye kaone.
Go tla le mehuta ye mene ya dinamelwa tšeo di tlago go ba mo lenaneong la dinamelwa tša tsela. Di tla direlwa go rwala go sa balwe le mootledi: -
i batho bao ba lego ka tlase ga 9 mohlala, thekisi ya metara ii Batho ba18 pese ye nnyane minipese iii Batho ba 35 pese ya magareng midipese le iv Batho ba 46 goba go feta mohlala, dipese tšeo di tlwaelegilego tšeo di tsebegago matšatšing a lehono
Ditumelelo diphemiti di tla fetolelwa ka go dilaesense tša tšhomo, tšeo di tla šomago lebaka la mengwaga ye 5 e sego diphemiti tša bophelo ka moka.
Dilaesense tša tšhomo di tla laolwa ke tsela e SEGO lefelo bjalo ka diphemiti.
Dinamelwa tše di swa tša Dithekisi NTV di tla beakanywa go ya ka ditsela le nako kudu tšeo di fiwago thušo ya ditšhelete.
Ke fela palo yeo e itšego ya Dinamelwa tše di swa tša Dithekisi NTV tšeo di tla šomago tseleng yeo e itšeng le lefelo ka lenaneo la khoutu
Ditirelo tše dingwe tša dinamelwa di tla fiwa thušo ya ditšhelete. Dinamelwa tšeo di fiwago thušo ya ditšhelete di tla beakanywa seo se ra gore di tla šoma go ya ka nako
Tšeo di latelago ke ditlhamego tše dingwe tšeo di gopotšwego tša dinamelwa tša batho bohle tša dipese tše nnyane le tša magareng:
Bogolo bja entšene: 18S pese ye nnyane e tla ba 2,5 – 4,0 litara tisele le 4,6 – 6, 0 litara tisele go 35S pese ya magareng.
Lebati la banamedi: Lebati le tee la banamedi leo le itaolago mme le laolwa ke mootledi la bophara bja 850 mm go bobedi 18S le 35S.
Madulo a banamedi: madulo a 4 go kgabaganya bophara bja Senamelwa se se swa sa Thekisi NTV phe.
Dipoelo tša Dithuto: Baithuti ba tla bontšha kwešišo ya bona ya Molao wa Dinamelwa wa Profense le kamano ya wona le Intaseteri ya Dithekisi ka go profense ya bona
SEHLOGO
SEHLOGO SA KA TLASE
MEŠOMO
TEKOLO
Molao wa Dinamelwa wa Profense (PTA)
Diinstithušene/dihlangwa tšeo di amegago ka go diprofense le mešomo ya tšona
Karolo yeo e bapalwago ke
Molekgotla Phethiši MEC ka go tiragatšo ya Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela NLTTA mohlala ke Peakanyo yeo e Kopantšwego ya Dinamelwa ITP
BLC ya ka profenseng ya gago
Tlhagišo ka mosepetšalenaneo Dikahlaahlo le temogo ya bolaodi bja profense bjo bo amegago ka go Intaseteri ya Dithekisi ga mmogo le mešomo ya bona
Dikahlaahlo: Peakanyo yeo e Kopantšwego ya Dinamelwa ITP le kamano ya yona mabapi le dinyakwa tšeo di fapanego tša dilete dintlo tša RDP, baipei bjalo bjalo - letlakala la 3 Temogo ya mešomo ya Lekgotla la OL letlakala la 4. Ahlaahla maikemišetšo a Lesolo ya go ba Molaong ya letlakala la 5
Tiragatšo ya mešomo yeo e hlalošitšwego e tla bontšha kwešišo ya Molao wa Dinamelwa wa Profense
Molao wa Dinamelwa wa Profense
Diprofense di letelwa go hlagiša dipeakanyo tša tšona go diragatša Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela NLTTA. Profense ye nngwe le ye nngwe ka tlase ga hlahlo ya Molekgotla Phethiši wa lona e tla kgetha batho, ge re e fa mohlala, go šoma ka go diinstithušene tšeo di fapanego. Ka go motšulo wo re tla lebelela mešomo ya dihlangwa tšeo gammogo le mehuta ya dipeakanyo tšeo ba swanetšego go di diragatša.
Ka go motšulo wo o tla:
Bontšha tsebo ya diinstithušene/dihlangwa tšeo di amanago le tša dinamelwa
Laetša kwešišo ya gago ya mešomo ya diinstithušene/dihlongwa tša dinamelwa profenseng ya gago..
Ahlaahla mešomo ya Molekgotla Phethiši (MEC) mabapi le tiragatšo ya Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela (NLTTA).
Bontšha tsebo ya maikemišetšo a "Lesolo ya go ba Molaong" ka go profense ya gago.
Diinstithušene tša profense le bolaodi
Ngwadišo ya bolaodi le bahlankedi
Go ya ka Molao wa Dinamelwa wa Profense, profense e kgethile bolaodi bja palo ye itšeng go netefatša gore merero ya tša dinamelwa ya profense e sepetšwa ka tshwanelo. Bolaodi bjoo ke Lekgotla la Dilaesense tša Tšhomo, Baingwadiši le Bahlankedi bao ba nago le Maatla goba Basepetša Molao (bjalo ka, bahlahlobi ba dilaesense, bahlahlobi ba dinamelwa, maloko a Ditirelo tša Sephodisa sa Afrika Borwa (SAPS), bjalo bjalo.).
Tšeo di latelago ke ye mengwe ya mešomo ya dihlangwa/bolaodi bjo bo boletšwego ka godimo:
Lekgotla la Dilaesense tša Tšhomo
Go amogela, go šetša le go tšea sephetho ka ga dikgopelo tša dilaesense go ka fiwa, go mpshafatšwa goba go neelana ka tšona..
Go šoma ka dikgopelo go fetolelwa ga diphemiti ka go dilaesense tša tšhomo.
Go hwetša tumelelo ya dilaesense tša tšhomo go tšwa go Lekgotla la Profense ye lengwe (seo se ra ge leeto le kgabaganya diprofense).
Baingwadiši
Go amogela, go šetša le go tšea sephetho ka ga dikgopelo tša ngwadišo ya mekgatlo le bašomi ba ka go intaseteri ya dipese tše nnyane.
Go fega le go phumola dingwadišo.
Go lota direkoto tša tshedimošo yeo e nyakegago ya Retšisetara ya Dinamelwa tša Bosetšhaba go swana le bašomi, mešomo ya bona le dinamelwa.
Go hlohleletša le go thuša mekgatlo gore e ingwadiše.
Basepetšamolao goba "Bahlankedi bao ba nago le Maatla"
Mošomo wo mogolo wa bahlankedi ba ke go hlokomela kobamelo ya Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela (NLTTA). Se se ka akaretša le go:
Thopa dinamelwa tšeo di se nago dilaesense tša tšhomo.
Emiša le go hlahloba dinamelwa le ditokomane tšeo di swanetšego mo tseleng.
Hwetša tshedimošo go banamedi ge e le gore ba lefišitšwe go rwalwa ka senamelwa seo
Kgopela mootledi boitsebišo le dintlha tša mong wa senamelwa le go ntšha ditokomane tša go thekga seo.
Karolo ya 3 ya NLTTA, e hlaloša mešomo ya profense ka go tiragatšo ya NLTTA. Profense e swanetše go dira dipeakanyo tšeo di fapanego tša dinamelwa tšeo di elago hloko ditshwanelo tšeo di ikgethago tša profense. Ye nngwe ya dipeakanyo tšeo ke Peakanyo yeo e Kopantšwego ya Dinamelwa (ITP). Sethalwa seo se latelago se akaretša mekgwa yeo e amegago ka go tšweletšo ya peakanyo ye:
Seswantšho sa lefelo la baipei
Ge re dira Peakanyo yeo e Kopantšwego ya Dinamelwa (ITP) ke tshwanelo gore "tšweletšo ya dinagamagae le legoro leo le ikgethago la dinamelwa leo le hlokagalago" di elwe hloko. Ahlaahlang taba ye mme le ngwale fase ditlhalošo tša seo go ya ka kabelo ya ditirelo tša dinamelwa ka go tšeo di latelago:
Mafelo a baipei
Ditiragalo tša go ikgetha le mafelo a kgahlego (kudu go baeti).
Seo se latelago ke papatšo yeo e ilego ya bontšhwa ka go ye nngwe ya Dipampiri tša Mafelelo a beke. E mabapi le maikarabelo a bolaodi bja diprofense go diragatša melao ya dinamelwa/sephethephethe go netefatša gore go na le lenaneo la dinamelwa tšeo di lekanego tšeo di sepelago ka kgokagano ye hlwahlwa ka go profense.
KGORO YA TŠA DINAMELWA
TALETŠO YA DIKGETHO TŠA LEKGOTLA LA DILAESENSE TŠA TŠHOMO LA PROFENSE YA BOKONE BOPHIRIMA
Molekgotla Phethiši wa Kgoro ya tša Dinamelwa o laletša kgetho ya maloko ao a nago le maswanedi go šoma ka go Lekgotla la Dilaesense tša Tšhomo la Profense ya Bokone Bophirima. Maloko a setšhaba le diinstithušene ba ka kgetha maloko ao a nago le maswanedi go ya ka karolo ya 30 ya Molao wa Bosetšhaba wa Phetogelo ya Dinamelwa tša Tsela, wa Nomoro ya 22 wa 2000
Bakgethwa e tla ba batho bao ba kgonago go ikemela ka noši, bao ba sa tšeego lehlakore le gona go šoma ka tekatekanyo, mme go feta fao e be batho bao ba nago le maswanedi a go ba maloko ka kwešišo ya bona, maitemogelo le tsebo ya bona ya Intaseteri ya Dinamelwa mme ba se na kgahlego e fe goba e fe ya kgwebo yeo e tswalanago le intaseteri yeo.
Dikgetho di swanetše go kgotsofatša dinyakwa tša karolo ya 5.1 ya Molao wa Dinamelwa tša Tsela, wa Nomoro ya 74 wa 1977.
Dikgetho tšeo di ngwetšwego di swanetše go felegetšwa ke CV yeo e nago le dintlha ka botlalo mme e lebišwe go Molekgotla Phethiši (MEC), Kgoro ya tša Dinamelwa mme e bontšhwe "Lekgotla la Dilaesense tša Tšhomo", Mokotla wa Poraebete X2080, Mmabatho 2735. Dinyakišišo tše dingwe di ka lebišwa go Moh MV Dayel go 387 4754.
Letšatši la mafelelo la dikgetho ke
Matšhe 2004
Lesolo la go ba Molaong" (BLC) ka go profense ya gago.
Go šetše go boletšwe gore ke mošomo wa diprofense ke go tšweletša le go diragatša dipeakanyo tšeo di fapanego tša dinamelwa ka go diprofense. Go kgonagatša seo, bolaodi bja diprofense bo swanetše go tseba gore naa ke dithekisi tše kae tšeo di šomago, go fa mohlala, di šoma kae bjalo bjalo. Go ile gwa tšwiwa lesolo leo le bego le lebišitše go ngwadiša dithekisi ka moka gore go tšweletšwe datapeisi yeo e tlago sedimoša peakanyo ya dinamelwa ka go profense.
Moono wa Lesolo la go ba Molaong "BLC" e be e le ' Wa Lala, Wa Sala".
Motšulo wa 3 : Molao wa Dinamelwa tša Tsela wa Bosetšhaba (NRTA)
Dipoelo tša Thuto : Baithuti ba tla bontšha kwešišo ya Molao wa Dinamelwa tša Tsela wa Bosetšhaba le khuetšo ya wona go Intaseteri ya Dithekisi
SEHLOGO
SEHLOGO SA KA TLASE
MEŠONGWANA
TEKOLO
Molao wa Dinamelwa tša Tsela
Kgonagalo ya go ka otlela
Laesense ya bootledi
Tlatša letlakala la dintlha tšeo ka tšona laesense e ka fegwago
Mabaka ao o ka otlelago ka wona (Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF) se go thuša neng)
Hlakantšha tsenyo
Go phethagatša mešongwana ye ka katlego go tla bontšha kwešišo
Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF)
Tefelo ya banamedi
E diragatšwa neng go wena?
Dikgopelo tšeo di kgonegago
Go phethagatša thutomohlala wo ka katlego go tla bontšha kwešišo ya RAF le ditefelo tša banamedi ke baemedi.
Tefelo ya banamedi
E ra go reng
Ke mang yo a swanetšego go dira dikgopelo
Ke mang yo a laolago tshepetšo ya ditšhelete.
Dinyakwa tša intaseteri ya tša boeti
Tefelo yeo e lekanyeditšwego
Ka go motšulo wo o tla ithuta kudu ka
Molao wa Dinamelwa tša Tsela wa Bosetšhaba le khuetšo ya wona ka go intaseteri
Gore motho a šome ka gare ga mellwane ya molao, o swanetše go ba le kwešišo yeo e hlakilego ya Melao yeo e laolago ditsela tša rena.
Ka go motšulo wo o tla lebelela:
Tlhalošo ya Molao wa Dinamelwa tša Tsela wa Bosetšhaba
Kgonagalo ya go ka otlela
Taba ya laesense ya bootledi
Maswao a tsela
Pego ya dikotsi
Mediro yeo e sego molaong mabapi le dipolata tša ngwadišo\maraka.
MATSENO
Molao o na le mafoko a mantši le mafokwana a ka tlase ao a amago bašomi ka go intaseteri ya dithekisi ka mokgwa wo mongwe. Mehlala ya seo ke ngwadišo ya batšweletši,, baagi le bareki go tšwa ntle ba dinamelwa tša mebotoro; ngwadišo ya diteišene tša diteko; Maatla le mešomo ya Molaodi Pharephare le ba bangwe.
Re ile go lebelela merero yeo e amago thwii intaseteri yeo e šomago ya dithekisi.
Molao o akaretša VX (dikgaolo tše lesomehlano). Re tla lebelela dikgaolo tše dingwe go kwešiša kakaretšo ya diteng tša wona.
Kgaolo ya 1
Tlhalošo ya Molao
Kgaolo ya 2
Tiragatšo ya Molao
Kgaolo ya 3
Ngwadišo le dilaesense tša dinamelwa
Kgaolo ya 4
Kgonagalo ya go ka otlela
Kgaolo ya 5
Tokafalo ya senamelwa
Kgaolo ya 6
Tokafalo ya mošomi
Kgaolo ya 7
Polokego ditseleng
Kgaolo ya 8
Dithoto tšeo di lego kotsi
Kgaolo ya 9
Maswao a tsela ya dinamelwa & magomo a lebelo
Kgaolo ya 10
Dikotsi le dipego tša dikotsi
Kgaolo ya 11
Go otlela ka bošaedi le go se hlokomele
Kgaolo ya 12
Ditlhalošo le tshepetšo ya semolao
Dipoelo:
Ka go yuniti ye o tla ba le kwešišo ya:
Ditlhalošwa tša dikgaolo tšeo di fapanego ka go Molao.
KGAOLO YA 1
Kgaolo ya 1 e hlaloša mantšu ao a šomišitšwego ka go Molao.
Go fa mohlala:
Mohlankedi wa Khutšo" e ra mohlankedi wa dinamelwa gape e ra mohlapetši wa dinamelwa yo a kgethilwego go ya ka melao ya porofensi efe goba efe.
Senamelwa sa mmotoro seo se kopantšwego" e ra dinamelwa tša mebotoro tšeo e lego terekere ya lori le seka-thereilara.
Kgaolo ya 2
Tiragatšo ya Molao le dinyakwa tša motheo
Se se ra gore Molao o tla diragatšwa go kgabaganya Repapoliki ya Afrika Borwa.
Kgaolo ka moka e bolela ka bahlahlobi, balekodi ba dinamelwa le balekodi ba dilaesense tša bootledi.
Kgaolo ya 3 ya Molao
Ngwadišo le kabelo ya dilaesense ya dinamelwa tša mebotoro.
Kgaolo ka moka e bolela ka merero yeo e amago batšweletši, baagi
Kgaolo ya 4 ya Molao
Kgonagalo ya go otlela ya baotledi
Kakaretšo:
Karolo ye e bolela ka dilaesense tša baotledi, yeo e bolelago: (temana ya 12 & 13)
Gore ga go motho yo a ka otlelago senamelwa mo tseleng ya setšhaba ntle le ge a swere laesense ya bootledi goba tokomane goba tumelelo efe goba efe yeo e dumeletšwego mo go yena.
Laesense ya go otlela senamelwa e tla fiwa mo lefelong la teko ya bokgoni bja go otlela mme e ka ba -
Laesense ya nakwana goba
Laesense ya go otlela.
Laesense ya go otlela e fiwa fela morago ga go hwetša laesense ya boithuti bja go otlela.
Go thibelwa ga go hwetša goba go swara laesense ya boithuti goba laesense ya go otlela
Lebelela puku ya mošongwana Motšulo wa 3 mošongwana wa 1.
Kgaolo ya 9:Maswao a tsela ya dinamelwa
Potšišo ya 1
Ke mang yo ka tshwanelo e lego maikarabelo a gagwe go bea maswao a tsela ya dinamelwa?
a Bolaodi bja selegae, goba motho ofe goba ofe yo a šomago fao yo a nago le tumelelo ya go dira seo a ka bea goba a dira gore go bewe mo tseleng efe goba efe ya dinamelwa ya setšhaba mo lefelong la ka tlase ga bolaodi bjoo, ka mokgwa wo o dumeletšwego, maswao ao a tsela ya dinamelwa.
b Bolaodi bja selegae bo ka re ka mokgwa wa go ngwala bja fa motho ofe goba ofe goba setho tumelelo ya go bea goba a dira gore go bewe mo tseleng efe goba efe ya dinamelwa ya setšhaba mo lefelong la ka tlase ga bolaodi bjoo, ka mokgwa wo o dumeletšwego, leswao lefe goba lefe la tsela ya dinamelwa leo le dumeletšwego ke bjona pele ga peo ya leswao leo.
c Bolaodi bja selegae bjo go bolelwago ka bjona ka go temana ya b bo ka bea mabaka ao ka wona go ka bewago leswao leo goba go le tloša
Molekgotla Phethiši yo a amegago a ka fa mokgatlo ofe goba ofe goba setlamo tumelelo ya go bea maswao a tsela ya dinamelwa ao bjalo ka ge a bona go nyakega mme mokgatlo woo goba setlamo seo di ka re ka mokgwa wo o beilwego, tša bea petšhe goba moono wa mokgatlo goba setlamo go sepelelana le leswao leo la tsela.
Go akaretša: Ga go motho yo a ka beago leswao lefe goba lefe mo tseleng ya setšhaba ntle le ge a filwe tumelelo ke bolaodi bja selegae goba Molekgotla Phethiši
POTŠIŠO YA 2
Naa go tla ba molaong gore bahlapetši ba bana ba dikolo ba bee leswao la tsela ntle le go ikopanya le balaodi ba semolao?
Mo mabakeng a bohlapetši bja bana ba sekolo ba ka tšwelapele ba bea maswao a tsela ya dinamelwa ka mokgwa wo o swanetšego ntle le go ikopanya le balaodi ba selegae ka ge seo se dirwa go netefatša polokego ya bana ba sekolo le baithuti bao ba selaganyago mmila wa setšhaba.
POTŠIŠO YA 3
Go diragala eng ge selo se šitiša leswao la tsela go šoma ka tshwanelo?
KARABO
Molekgotla Phethiši yo a amegago goba bolaodi bja selegae ba ka re ka tsebišo ka go ngwala ba laela mong goba modudi wa lefelo lefe goba lefe mo leswao lefe goba lefe la tsela ya dinamelwa le širago goba le thibelago tšhomišego yeo e swanetšego ya leswao la tsela ya dinamelwa, go tloša leswao leo goba selo seo mo nakong yeo e laelwago ka go tsebišo.
Ge mong goba modudi yo a amegago a palelwa ke go obamela tsebišo yeo, Molekgotla Phethiši goba bolaodi bja selegae, ka mo go ka bago ka gona, ba ka dira gore leswao leo goba selo seo se tlošwe.
POTŠIŠO YA 3
Karabo
POTŠIŠO YA 4.
Karabo
Lebelela mošongwana wa 2: Go retelelwa ke go latela leswao la tsela ya dinamelwa
Magomo a lebelo
Ga go motho yo a ka go otlela senamelwa mo tseleng ya setšhaba ka lebelo leo le fetago magomo a kakaretšo a lebelo bjalo ka ge le beilwe kgaolong yeo e itšeng ya tsela.-
Baotledi ba bangwe ba ka fetiša magomo ao a lebelo
Go fa mohlala:
Mootledi wa senamelwa sa go tima mollo, senamelwa sa tlhakodišo goba mootledi wa ampulanse yo a otlelago senamelwa seo go phethagatša mošomo wa gagwe, mohlankedi wa tsela yo a otlelago senamelwa go phethagatša mošomo wa gagwe goba motho ofe goba ofe otlelago senamelwa e le gore o šireletša maphelo a batho a ka fetiša magomo a lebelo la kakaretšo:
Ge e le gore -
a o tla otlela senamelwa seo se amegago a etše šedi ye kgolo polokego ya dinamelwa tše dingwe; le b mo mabakeng a senamelwa sefe goba sefe sa go tima mollo, senamelwa sa tlhakodišo, ampulanse goba senamelwa seo se otlelwago ke motho yo a swaraganego le mošomo wa tšhireletšo ya batho, senamelwa seo se tla tsenywa setlabelo seo se kgonago go galagala ka mo go beilwego le lebone la temošo, bjalo ka mo go beilwego, mme setlabelo seo se tla gagalatšwa mme lebone leo le tla šoma ge senamelwa se otlelwa go fetiša magomo a lebelo la kakaretšo.
Tiragatšo yeo e šišintšwego go kaonafatša taolo: Magomo a lebelo
Morero
Bothata/nyakego
Tiragatšo go ya go 2005
MELAWANA YEO E BEILWEGO
Tebeleloleswa ya magomo a lebelo & diphetogo
Tlhokego ya go fetola magomo nako le nako ge etšwe hloko bohlatse bja mafelo a mabe a dikotsi
Mmušo wa bosetšhaba o swanetše go šomiša kgatelelo go PDoTs, mmušo wa selegae le SANRAL go netefatša gore diotiti tša magomo a lebelo di amana le diporokerama tša go lokiša mafelo ao a lego kotsi
Go tšwela pele le nako ya tiragatšo ya maanotshepetšo
Koketšo ya go hloma diswantšhi (cameras) tšeo di sa šutego le tšeo di šuthago
Go hloka maitshwaro ga baotledi
NDoT di tsentšwe ka go Fihla o Bolokegile go kgothaletša diporofensi le ditoropokgolo go tsenela mehlakanelwa le ba setšhaba goba ba poraebete go abela le go hlokomela ditlabelo le thekenolotši mo go nyakegago; RTMC le tšona di ka kontraka ditirelo tšeo di swanago le tšeo go bosetšhaba bjalo ka ge go ka swanela
Go tšwela pele le nako ya tiragatšo ya maanotshepetšo
KGAOLO YA 10
Kgaolo ye e hlaloša mešomo ya baotledi lefelong la kotsi mo motho yo mongwe a hlokofetšego goba a gobetšego goba a bonego ditshenyegelo mabapi le thoto efe goba efe goba phoofolo.
Lebelela puku ya mošongwana Motšulo wa 3, mošongwana wa 3: Dikotsi le pego ya dikotsi
KGAOLO YA 11
Lebelela puku ya mošongwana Motšulo wa 3, mošongwana wa 4:: Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela
Kgaolo ye e bolela ka:
Go otlela ka bošaedi le go se šetše
Go otlela o sa ele hloko bašomiši ba bangwe,
Go otlela o le ka tlase ga kgatelelo ya setagi
Go fana ka tshedimošo ya maaka
Mediro yeo e sego molaong mabapi le ngwadišo ya dipolata, ngwadišo ya dinomoro, maswao a ngwadišo goba ditokomane tše dingwe
Go otlela ka bošaedi le go se šetše
Molao o hlaloša gore:
Ga go motho yo a ka otlelago senamelwa mo tseleng ya setšhaba ka bošaedi goba ka go se šetše.
Se se ra motho ofe goba ofe yo a otlelago senamelwa ka go hlokomologa ka boomo goba ka go rata ga gagwe polokego ya batho goba thoto.
Ge go elwa hloko gore Molao o tlotšwe, kgoro e tla ela hloko seemo le mabaka ka moka a tlholego ya molato, go akaretšwa le:
Mohuta, seemo le tšhomišo ya tsela ya setšhaba yeo go yona tlolomolao yeo e gononelwago gore e diregile gona, bontšhi bja dinamelwa bjo bo bego bo sepela fao ka nako yeo e amegago goba dinamelwa tšeo di ka bego di letetšwe go ka ba mo tseleng yeo ka nako yeo, lebelo le ka mokgwa wo senamelwa se bego se otlelwa
Go otlela o sa ele hloko bašomiši ba bangwe
Ga go motho yo a ka otlelago senamelwa mo tseleng ya setšhaba ntle le go ela hloko mošomiši ofe goba ofe yo a šomišago tsela.
Go otlela ka tlase ga kgatelelo ya dinotagi goba seokobatši, goba bjalwa bjala bjo bo feteletšego ka gare ga madi a gago goba moya wa gago
Ga go motho mo tseleng ya setšhaba a ka -
Ganago gore mohlala wa madi, goba mohlala wa moya wa gagwe e tšewe go yena a otlelago senamelwa; goba b a dula mo setulong sa mootledi sa senamelwa seo se sepetšwago entšene ya sona mola a le ka tlase ga kgatelelo ya senotagi goba setagi seo se nago le bookobatši.
a otlelago senamelwa; goba b a dula mo setulong sa mootledi sa senamelwa seo se sepetšwago entšene ya sona mola kgatelelo ya setagi yeo e lego mo mohlaleng wa madi ao a tšerwego mo sethong sefe goba sefe sa mmele wa gagwe e se ka tlase ga dikereme tše 0,05 go dimililitara tše 100, goba mo lebakeng la mootledi wa seporofešene yo a hlalošitšwego ka go karolo ya 32, e se be ka tlase ga dikereme tše 0,02 go dimilimitara tše100.
Tiragatšo yeo e šišintšwego go lokiša: Mananeo a tiragalo / taolo ya letšhogo
Bothata / nyakego
Tiragatšo go ya go 2005
Go nyakega go kaonafatša mananeo le tshepetšo ya ga bjale nako le nako
Go šomišana ka mehla le SANRAL ka ga tšweletšo ya mekgwatshepetšo yeo e kgokaganego semolao go kopantšha le go tlhamalatša mediro ya bahlankedi ba tsela, bahlankedi ba Tirelo ya Sephodisa sa Afrika Borwa (SAPS), ditirelo tša diambulanse le dilori tša go goga mo mafelong a kotsi
Go tšwela pele le nako ya tiragatšo ya maanotshepetšo
Go fana ka tshedimošo ya maaka
Ga go motho yo a tla -
mabapi le go fana ka tshedimošo efe goba efe, yeo go ya ka tsebo ya gagwe, yeo e tlago goba e ka šomišwago mo mabakeng afe goba afe go ya ka Molao wo, dirago boikano goba a fana ka tshedimošo yeo go ya ka tsebo ya gagwe e lego maaka goba e lahletša mohlala ka mokgwa wo mongwe.
Mediro yeo e sego molaong mabapi le ngwadišo ya dipolata, ngwadišo ya dinomoro, maswao a ngwadišo goba ditokomane tše dingwe
Ga go motho yo a tlago šomiša goba a tšweletša polata efe goba efe ya ngwadišo, yeo e sa sepedišanego le dinyakwa tšeo di beilwego.
Ga go motho yo a ka go -
a dira bofora goba go ekiša goba ka maikemišetšo a go fora, go bea legatong, fetola, phumola goba go senya goba go tsenya se sengwe mo go nomoro ya ngwadišo goba mothalong wa ngwadišo goba nomoro goba mothalo tšeo di swanago le tšeo di fiwago ke bolaodi bjo bo dumeletšwego ka ntle ga Repapoliki; goba b swara nomoro yeo goba mothalo tšeo e lego tša bofora goba go ekišwa goba ka maikemišetšo a go bea legatong, fetola, phumola goba go senya goba mo go tsentšwego se sengwe go tšona.
Ga go motho yo a ka go -
a dira bofora goba go ekiša ka maikemišetšo a go fora, bea legating ke tše dingwe, fetola, phumola goba go senya goba go tsenya se sengwe go setifikeiti, laesense goba tokomane efe goba efe yeo e ntšhitšwego goba e dumeletšwego go ya ka Molao wo; goba b swara setifikeiti seo, laesense goba tokomane ye nngwe le ye nngwe, tšeo di dirilwego ka bofora goba go ekišwa goba go bewa legatong, fetolwa, phumulwa goba go senywa goba tšeo go tsentšwego se sengwe mo go tšona.
Ga go motho yo a ka go-
a šomišago setifikeiti, laesense goba tokomane ye nngwe yeo e ntšhitšwego goba e dumeletšwego go ya ka Molao wo yeo e sego mong wa yona; goba b dumelela setifikeiti seo, laesense goba tokomane ye nngwe yeo e lego mong wa yona go ka šomišwa ke motho yo mongwe.
Ga go motho yo a ka go -
a ka maikemišetšo a go fora, bea legatong ke tše dingwe, fetola, phumola goba go senya goba go tsenya se sengwe goba go tloša se sengwe go, goba ka mokgwa ofe goba ofe wo mongwe a fetola dinomoro tša tšhesisi le entšene tša senamelwa; goba b ntle le lebaka la semolao a swara senamelwa seo dinomoro tša entšene le tšhesisi di fetotšwego ka bofora, beilwego legatong ke tše dingwe, fetotšego, phumotšwego goba di sentšwego, goba tšeo e lego gore di tladitšwe, goba se sengwe se tlošitšwe, goba se dirilwe se sengwe ka ye nngwe.
Lebelela ka go puku ya mošongwana
Ka go Motšulo wa 3, mošongwana wa 5
Mošongwana wa 1. Kgonagalo ya go ka otlela
A: šomiša letlakala la tshenko leo le lego ka tlase o bone ge o ka lemoga batho bao ba ka go iletšwa go hwetša le go ba le laesense ya boithuti goba laesense ya bootledi:
Tloka lepokisana leo o bonago gore le swere nnete. O ka nna wa lebelela Kgaolo ya III ya Molao wa Ditsela tša Bosetšhaba, o na le kgatišo.
Ee
Aowa
Motho yo a lego ka tlase ga mengwaga ye 18
Mootledi wa senamelwa yo laesense ya gagwe e fegilwego ke kgoro yeo e dumelelegago go ba bolaodi mme lebaka la phego yeo le sešo la feta.
Mo laesense ya go otlela mmotoro e phumotšwego ke bolaodi bjo bo dumelelegago.
Ge a na le bolwetši bjo bo laolegago bja go wa
Tlhaselo ntle le temošo ya modikologo wo o paledišago goba go wa ditotwana ka lebaka la bolwetši bja kgatelelo ye kgolo ya madi goba lebaka le lengwe
Go se bone gabotse mo go netefaditšwego go ya ka maemo ao a beilwego
Ga a kgone go phela ntle le setagi sefe goba seo se nago le seokobatši goba tšhomišo yeo e feteletšego ya bjala bjo tagago
Bofowa ntle le bogole bjo bongwe mmeleng
Mokgwa ofe goba ofe wa bolwetši bja monagano go fihlela mo e lego gore go a hlokagala gore a bewe ka tlase ga polokego le tlhapetšo, a laolwe mme a alafiwe bjalo ka molwetši go ya ka Molao wa Kalafo ya Malwetši wa Nomoro ya 18 wa 1973
Naa o ka fetša ka go reng ge o fihla mafelelong a mošongwana wo?
B Ke eng seo motho a ka se dirago ge a lemoga gore o thibelwa go ba le laesense go ya ka mabaka ao a hlalošitšwego ka godimo?
Bala matlakala 18-19 ya Molao.
Ahlaahlang seo ka go sehlopha sa lena mme lefe ditshwaetšo go baithuti ka moka.
Mošongwana wa 2. Go retelelwa ke go latela leswao la tsela!
Mo seemong se o ka bona gabotse gore mootledi wa senamelwa se o itlhokomologa maswao a tsela. Ke seemo sa tšhoganetšo mme tsela ye ke yona e lego kgauswi e bile ke matseno a bonolo go lefelo la mollo. Naa mootledi o oba molato?
Ke magato afe ao mootledi wa senamelwa a swanetšego go a latela go lemoša batho bao ba šomišago tsela ka ga tšhoganetšo yeo?
Mošongwana wa 3. šomiša letlakala la tshenko go bona gore o ka lemoga se :
Mošomo wa mootledi wa senamelwa mo tseleng ya setšhaba mo nakong yeo senamelwa seo se amega goba se na le seabe ka go kotsi efe goba efe mo motho yo mongwe a hlokofetšego goba a gobetšego goba a lebagane le tshenyegelo ya thoto efe goba efe goba phoofolo ke go -
Bontšha ka go lepokisana leo o naganago gore le bolela nnete. O ka nna wa lebelela Kgaolo ya X ,ya Molao
Ee
Aowa
Otlela a tloga mo lefelong
Ema ka pele mme a netefatša mokgwa le bogolo bja kgobalo efe goba efe yeo e hweditšwego ke motho ofe goba ofe;
Ge e le gore motho o gobetše, a mofe thušo yeo a ka kgonago go mo fa yona;
Netefatša mohuta le bogolo bja tshenyego efe goba efe
Ge a kgopelwa ke motho ofe goba ofe yo a nago le mabaka ao a amogelegago a go kgopela seo, a mofe leina le aterese tša gagwe, leina le aterese tša mong wa senamelwa seo a se otlelago, ge e le senamelwa sa mmotoro, ngwadišo goba mothalo wo o swanago wa sona;
Ge e le gore ga se a be a fana ka tshedimošo yeo e hlalošwago ka godimo, go mohlankedi wa tsela mo lefelong la kotsi, goba ntle le ge a sa kgone go dira seo ka lebaka la dikgobadi tšeo a di hweditšego mo kotsing, ka pele ka mo go ka kgonegago, ka tshwanelo mo diiring tše 24 morago ga tiragalo ya kotsi yeo, bega kotsi yeo go mohlankedi wa maphodisa seteišeneng sa maphodisa goba kantorong efe goba efe yeo e beetšwego ka thoko ke bolaodi bjo bo dumeletšwego go šomišwa ke mohlankedi wa tsela, mme moo a ntšha laesense ya gagwe ya go otlela mme a fana ka nomoro ya gagwe ya boitsebišo le tshedimošo yeo e hlalošwago ka go temana yeo;
Šuthiša senamelwa sefe goba sefe mo kotsing yeo e lego gore motho yo mongwe o hlokofetše goba o gobetše ka mokgwa wo se fihlilego sa ema ka gona, pele tšhutišo e dumelelwa ke mohlankedi wa tsela,
Šuthiša senamelwa mo lefelong la kotsi ge kotsi yeo e hlola lepheko ka gohle mo tseleng ya setšhaba gore go fiwe dinamelwa tšeo di fetago tsela.
Motho ofe goba ofe yo a nago le lefelo la go lokiša mebotoro (karatšhe) goba lefelo lefe goba lefe mo mebotoro e lokišwago gona, mo go tlišitšwego senamelwa sefe goba sefe seo se bontšhago maswao goba methalo yeo e bontšhago gore se amegile mo kotsing gore se lokišwe maswao le methalo yeo, o tla, ka pele ka mo go ka kgonegago pele mošomo wa tokišo o thoma, dira rekoto yeo e bontšhago mehuta ya maswao le methalo yeo, nomoro ya entšene, nomoro ya tšhesisi le ngwadišo ya methalo le dinomoro tšeo, ge e le gore di a tsebega, leina le aterese tša mong le mootledi wa senamelwa seo.
Motho yo a swanetšego go dira rekoto, o tla bea rekoto yeo nako ya mengwaga ye meraro go tloga letšatšing leo e dirilwego ka lona, rekoto yeo e tla re, ge e kgopelwa, ya fiwa mohlankedi wa tsela.
Mošongwana wa 3: Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela
Mo lefelong leo le bontšhwago ka godimo, batho ba bararo ba bolailwe. Mme bao ba phonyokgilego ba bile le dikgobadi tše kgolo mme ba išitšwe bookelong
Naa bao ba phonyokgilego ba swanetše go thušwa ka hlatswadiatla efe?
Ke hlatswadiatla efe yeo bana ba bahu ba swanetšego go e fiwa?
Ke ditsela di fe tšeo di swanetšego go latelwa go hwetša tšhelete yeo
Mošongwana wa 5: Mediro yeo e sego molaong mabapi le ngwadišo ya dipolata, dinomoro tša ngwadišo, ngwadišo ya methalo go ditokomane tše dingwe.
Mootledi o ile a emišwa mo go lepheko la tsela mme tekolo ya mola le mola ya dirwa. Entšene e be e fetotšwe, fela mootledi o be a sa lemoge seo. Naa o bonwa molato? Ahlaahlang.
SEKHWAMA SA DIKOTSI TŠA TSELA LE TIRAGATŠO YA POLOKEGO
Motšulo wa 4 : Maanotshepetšo a Polokego Ditseleng le Ditiragatšo
Dipoelo tša thuto: Baithuti ba tla bontšha kwešišo ya Maanotshepetšo a Polokego Ditseleng le Ditiragatšo
SEHLOGO
SEHLOGO SA KA TLASE
MEŠONGWANA
TEKOLO
Maanotshepetšo a Polokego Ditseleng le Ditiragatšo
Ke ka lebaka la eng polokego ditseleng
Tekanyo ya dikotsi tša profense ge di bapetšwa le diprofense tše dingwe.
Ahlaahla ditlamorago ka go ekonomi le mathata a leago
Phethagatšo ya mešongwana yeo e lego ka go manyuale e tla bontšha kwešišo ya Maanotshepetšo a Polokego Ditseleng le Ditiragatšo go tšwa go mmušo le karolo ya wona ka go tšona
Tšhomišompe ya diokobatši dinotagi
Bapetša magomo a kgale le a ga bjale a tšhomišompe ya ditagi mme le ahlaahle khuetšo
Tsinkela mabaka ao a hlolago tšhomišompe ya ditagi le maanotshepetšo a thušo.
Baotledi bao ba ka se kgonego go otlela le bao ba sego ba lokelwa ka lebaka la bolwetši
Ahlaahlang mme le hlagiše merero yeo e lego mabapi le baotledi bao ba ka se kgonego go otlela le bao ba sego ba lokelwa ka lebaka la bolwetši
Karolo yeo e bapalwago ke Intaseteri ya Dithekisi ka go Maanotshepetšo a Polokego Ditseleng le Ditiragatšo
Fihla o Phela
Ahlaahlang merero mabapi le polokego ya dithekisi
Kaonafatšo ya polokego ya batšeakarolo ka moka
Batšeakarolo ba tla hlama postara (poster) ka ga polokego ditseleng ya bakgathatema ka moka ka go ditsela tša Dinaga tšeo di sa Tšweletšwago tša ka Borwa bja Afrika (SADC) [segomaretši sa lesolo la polokego]
Ka go yuniti ye o tla lebelela mohuta wa Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela mme wa hlaloša dipalopalo tšeo di tla re fago kwešišo ka go seo se diregago ngwaga ka ngwaga mo ditseleng tša rena le khuetšo yeo seo se nago le yona ka go tikologo ya leago le ekonomi. Polokego ditseleng ke tlhobaboroko mo nageng ya borena matšatšing a, ka ge ditsela tša rena di fetogile melaba ya lehu ka palo ya mahu yeo e oketšegago ngwaga ka ngwaga. Ke mošomo wa mmušo wa rena go lekola le go tloša mathata ao a nago le seabe ka go mahu ao a golelago godimo ka palo mo ditseleng tša rena. Kgoro ya tša Dinamelwa e beakantše tiragatšo go kaonafatša polokego ditseleng ka go hlama dinyakišišo go hwetša mafelo ao a nyakago šedi ya ka pele.
Go nyakišiša mafelo ao a nyakago šedi ya ka pele ka go lebelela:
Mohuta wa Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela
Fihla o Phela ya 2001
Banamedi bjalo ka bahlokofatšwa ba dikotsi tša tsela
Tshenyegelo ya banamedi
Maanotshepetšo a thušo le tiragatšo mabapi le polokego
Tsela ya go dira dikgopelo tša hlatswadiatla
Mohuta wa Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela
Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela ke setlabelo sa setšhaba seo se hlamilwego go lefela hlatswadiatla go batho bao ba hweditšego dikgobalo mo dikotsing tša tsela goba bana ba batho bao ba hlokofetšego dikotsing tša tsela tšeo di hlolwago ke go hloka šedi ga baotledi ba dinamelwa mono Afrika Borwa.
Kgopelo ya hlatswadiatla e tsenywa ka go tlatša foromo yeo e beilwego ya mmušo (Foromo 1), yeo e fanago ka tshedimošo ya motheo ya mokgopedi, senamelwa le mahlakore ao a amegago ka go thulano, letšatši le lefelo la kotsi le tšhelete yeo e kgopelwago.
Tsenyo ya motšhelo wa makhura wa Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF)
Mmušo o tsebagatša inšorense ya dinamelwa
E laolwa ke dikhamphani tša inšorense tša lekala la poraebete
Ditefelo tša fase –tahlegelo ya thoto
Diphetaphetano tša ditefelo tša dikhamphani tša inšorense
Ditšhupo tšeo di rekišwago ka tefelo yeo e swanago go koloi ye nngwe le ye nngwe.
Batho ba bantši ga se ba reka ditšhupo tšeo ka fao ga ba a inšoriwa
Mmušo o tsenya motšhelo wa makhura mme o hlama Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela
Mešomo ya makalatiro a inšorense e a fokotšega mme dikgopelo tša hlatswadiatla di šongwa ke sekhwama ka bosona
Dipalopalo tša Fihla O Phela Desemere 2001
Tšeo di bontšhwago ka tlase ke dipalopalo tša 2001/2002 Lesolo la Fihla O Phela. Polelo ya Letona la tša Dinamelwa ka ga dipalopalo tše e ka hwetšwa ka go Kgoro ya tša Dinamelwa – Fihla O Phela
Palo ya dikotsi tšeo ka go tšona go bilego le bao ba hlokofetšego
Palo ya dikotsi tšeo ka go tšona go bilego le bao ba hlokofetšego lebakeng la nako ya maikhutšo a Desemere 2000 le Desemere 2001, e beilwe godimo ga dikotsi tšeo di begilwego gammogo le "tšeo di sego tša begwa". Dikotsi di akareditšwe mo sethalweng seo se bontšhwago ka tlase;
dikgwedi
Dikotsi tšeo di begilwego
Dikotsi tšeo di sa begwago
Palomoka ya dikotsi tšeo go hlokofetšego batho ka go tšona
Diphetogo
Dipalopalo tšeo di akareditšwego tša profense ntle le Mpumalanga e rekotile phokotšego ka go dikotsi tšeo go hlokofetšego batho ka go tšona, mme Kapa Lebowa e rekotile koketšego ye kgolo
Profense
Phetogo
Phetogo
Gauteng
Kapa Bophirima
Kapa Bohlaba
Lebowa Bophirima
Kapa Lebowa
Palomoka
Mehuta ya dikotsi
Go thulwa ga basepelakadinao
Mohuta wa kotsi wa godimo go di feta e be e le wa go thulwa ga basepelakadinao; palomoka ya 199 ya dikotsi tšeo batho ba hlokofetšego ka go tšona, seo se hlaloša 32,3% ya dikotsi ka moka tša Desemere 2001, tšeo di hlotšego mahu a 274 a basepelakadinao. Ke sa boeletša, ke rata go gatelela matshwenyego a ka a palo ya godimo ya basepelakadinao bao ba hlokofalago letšatši ka letšatši mo ditseleng tša rena. Gammogo, Mmušo le setšhaba sa selegae re swanetše go godiša lesolo la rena la polokego ya basepelakadinao go lokiša bothata bjo. Ke tla ahlaahla le lena ka ga tše dingwe tša ditiragatšo tšeo re tla di hlagiša moragonyana ge ke e fa pegelomorago
Le ge go le bjalo, ka mo re nago le matshwenyego a palo ya basepelakadinao bao ba hlokofalago, palo ya basepelakadinao bao ba thulwago e fokotšegile ka 77 goba 27,9% ge go bapetšwa le Desemere 2000. Ka Desemere ya 2000 palomoka ya 276 ya basepelakadinao bao ba thutšwego e hlotše lehu la basepelakadinao ba 336
Mahu a basepelakadinao a fokotšegile ka 62 goba 18,5%. Bjalo ka ge o ka bona, go na le tšwelopelefela re swanetše go dira gofeta mo
Senamelwa seo se menogago se le tee
Mohuta wa thulo wa bobedi wo o latelago ka godimo, ke wa dinamelwa tšeo di menogago di le noši di fokotšegile ka 1 se hlaloša gore kefela 0,68% go tšwa go 146 ka Desemere ya 2000 go ya go 145 Desemere ya 2001. Palo ya mahu go tšwa go mohuta wo wa dikotsi, le ge go le bjalo e oketšegile ka 23 seo se ra 11,0% go tšwa go 209 ka Desemere ya 2000 go ya go 232 ka Desemere ya 2001. Ke nyaka go gatelela gape gore kotsi ya ba lapa la ba ga Chego e bile le seabe seo se nyamišago ka go legoro la mohuta wo wa dikotsi. Ge nkabe kotsi ye e se ya direga nkabe re bega seswantšho se sengwe
Palo ya mahu a dikotsi tša wa dinamelwa tšeo di menogago di le noši e oketšegile ka 11,8% go tšwa go 1,43 ka Desemere 2000 go ya go 1,60 ka Desemere ya 2001. Koketšego ye e ka be e hlolwa ke:
Dithulo tšeo di hlolegago ka lebaka la lebelo le legolo (seo se ra koketšego ya tirišo ya lebelo);
Tšhomišo yeo e theogilego ya mapanta a ditulo;
Banamedi bao bafetago tekanyo ka gare ga dinamelwa tšeo di amegago dikotsing
Seo ke seo se hlagilego kotsing ya ba lapa la Chego.
Thulano ka dihlogo
Mohuta wa thulo wa boraro wo o latelago ka godimo, thulano ka dihlogo, palo e oketšegile ka 3 goba 5,0% go tšwa go 60 ka Desemere 2000 go ya go 63 ka Desemere 2001. Le ge go le bjalo, go ile gwa ba le phokotšego ya mahu ka 26 (19,4%) go tšwa go 134 ka Desemere 2000 go ya go 108 ka Desemere ya 2001.
Mahu a godimo: 2,2 (palogare ya batho bao ba hlokofetšego go thulano ye nngwe le ye nngwe) e be e le ya go thulana ka mathoko mo tseleng yeo e lebilegofelo go tee. Palo ye le yona e oketšegile ka 10,0%. Palo ya thulano ka dihlogo le yona e fokotšegile ka 23,2%.
Palo & Mehuta ya dinamelwa tšeo di amegago ka go dikotsi tšeo go hloko falago batho ka go tšona
Dipoelo tša dinamelwa tšeo di amegago ka go dithulano tšeo ka go tšona batho ba hlokofalago ka Desemere 2001 di ka akaretšwa ka mokgwa wo o latelago
Mohuta wa senamelwa
Palo ya dinamelwa
Mmotoro
Thekisi ya pese ye nnyane
Pese
Lori ye kgolo
Dipoelo tša dinamelwa tšeo di ilego tša amega dikotsing tšeo batho ba ilego ba hlokofala ka go tšona ka Desemere ya 2001 di ka akaretšwa ka mokgwa wo o latelago
Mohuta wa senamelwa
Palo ya dinkhu
Mmotoro
Thekisi ya pese ye nnyane
Pese
Lori ye kgolo
Dikotsing tšeo batho ba hlokofalago ka go tšona letšatši ka letšatši la beke le nako ya letšatši
Dithulano tše dintši di diregile magareng ga 18:00 le 23:00 bošego. Dithulo tša ka masa moragonyana ga mašegogare (00:00 go ya go 01:00), di oketšegile ka gofeta 100%. Bjalo ka mengwageng yeo efetilego dithulo tša gofeta 60% di direga ka Labohlano, Mokibelo le Sontaga. Kgweding ka moka ya Desemere ya 2001 Kapa Lebowa ga se ya ba le dikotsi ka letšatši la Labone. Tiragalo ya dikotsi letšatši ka letšatši la beke le nako ya letšatši e latetše sebopego seo se swanago le sa lebaka leo lefetilego. Fela, diperesente tša "mafelelo a beke" tša dikotsi di fokotšegile go tloga go 66,37% nakong ya Desemere ya 2000 go ya go 61,85% ka Desemere ya 2001. Dikotsi tša "matšatši a beke" di oketšegile go tloga go 33,63% go ya go 38,15%.
Tefelo ya Dikotsi
Tefelo ya dikotsi tšeo batho ba hlokofalago di fokotšegile ka dimilioni tše R56, 72 goba 13,2% go tloga go tefelo ya dimilioni tše R431, 46 ka Desemere ya 2000 go ya go tefelo ya dimilioni tše R374, 74 ka Desemere ya 2001.
Ditefelo tšeo di šomilwego, ka diranta milione, tša dikotsi tša dinamelwa tša tsela ka Desemere ya 2000 le Desemere ya 2001 nakong ya maikhutšo di ka mokgwa wo o latelago:
Profense
Phetogo
Gauteng
Kapa Bophirima
Kapa Bohlaba
Lebowa Bophirima
Kapa Lebowa
Ditshenyegelo ka moka go tšwa go Sekhwama sa Fihla O Phela, seo se thušwago ke Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF) ka Desemere ya 2001 di tla ba gona go ya gare gafebereware ya 2002.
Banamedi bjalo ka batšwasehlabelo sa dikotsi tša tsela
Ditlamorago tša dikotsi
DIKOTSI MO DITSELENG TŠA AFRIKA BORWA
Bagobadi
Bahu
MOŠONGWANA:
Ke ka ngwaga ofe wo re bilego le palo ya godimo ya dikotsi?
Ke batho ba ba kae bao ba hlokofetšego le bao ba gobetšego ngwageng woo?
Efa nomoro ya kakaretšo ya palo ya batho bao ba hlokofetšego mo nakong yeo e bontšhwago sethalweng sa ka godimo
Kerafo yeo e latelago e fa tshedimošo ya sehlopha sa badudi sa banamedi bao ba hlokofetšego goba ba gobetšego mono Afrika Borwa go tloga 1990- 1998
Banamedi = sehlopha sa bobedi se segolo sa batšwasehlabelo sa dikotsi tša tsela.
Se se ra go reng? Re na le magoro a mabedi a banamedi:
Banamedi ba dithekisi: 1998-1999 ngwaga wa ditšhelete
Dikgopelo tša hlatswadiatla tšeo di fedilego
% ba filwe
% Ba bangwe
% Babaso
Tshenyegelo ya hlatswadiatla yeo e beetšwego magomo
Banamedi ba dithekisi tša dipese tše nnyane e be e le bontši Bathobaso mme dikgopelo tša hlatswadiatla tša bona e bile hlatswadiatla yeo e beetšwego magomo a R25 000.
Go ya ka maemo a leago-ekonomi, batšwasehlabelo ba banamedi ba seemong se sebe go feta batšwasehlabelo ba baotledi. Bontši ba be ba šoma ka go mafapha ao e sego a go ya go ile mme meputso ya bona e fetwa kgole ke ya baotledi ba dithekisi. Go bile pepeneneng gore banamedi ba dithekisi e bile sehlopha sa batšwasehlabelo sa dikotsi tša ditsela seo se hlokago go feta. Palomoka ya letseno la kgwedi R1500 (ka maemo a 1998)
Tselatshepetšo ya kgopelo ya hlatswadiatla
Ke mang yo a nago le maswanedi a go dira kgopelo ya hlatswadiatla
Motho yo a gobetšego (ntle le mootledi yo e bego e le yena a hlotšego kotsi a nnoši).
Ngwana wa motšwasehlabelo yo a hlokofetšego.
Motswalle wa kgauswi le mohu mabapi le ditshenyegelo tša poloko.
Motswadi goba mohlokomedi wa semolao wa mokgopedi ba swanetše go mo thuša ge a na le mengwaga yeo e lego ka tlase ga 21.
Lebelela karolo ya tselatshepetšo ya go dira kgopelo ya hlatswadiatla go hwetša tshedimošo yeo e nago le dintlha ka botlalo ka ga hlagišo ya kgopelo ya hlatswadiatla
Go tšea nako e kae go phethagatša kgopelo ya hlatswadiatla?
Athoni a ka ntšha disamone morago ga ge matšatši a 120 a fetile morago ga go tsenya kgopelo ya hlatswadiatla. Seo se fa motho yo a šomago ka kgopelo ya hlatswadiatla matšatši a 120 go phethagatša dinyakišišo
Ge disamone di filwe ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF), motho yo a šomago ka kgopelo ya hlatswadiatla gantši o tla kgopela telefatšo ya nako yeo e filwego go tsenya boiponagatšo bja boiphemelo. Nako ye e tla šomišwa go bona gore kgopelo ya hlatswadiatla e ka phethagatšwa ntle le go ya kgorong ya tsheko. Fela go maatleng a athoni go dumela telefatšo yeo
Ke efe tselatshepetšo ya go dira kgopelo ya hlatswadiatla ?
Kgopelo ya hlatswadiatla e dirwa ka go foromo yeo e beilwego ke mmušo (Foromo ya 1), yeo e fanago ka tshedimošo ya motheo ka ga motho yo a dirago kgopelo ya hlatswadiatla, dinamelwa le batho bao ba amegago mo kotsing, letšatši le lefelo la kotsi le tefelo yeo e kgopelwago ya hlatswadiatla. E na le pego ya kalafo yeo e fiwago ke ngaka yeo e go alafago. Foromo ye ya kgopelo ya hlatswadiatla e sepela le bohlatse bjo bo hlalošago dintlha ka botlalo tša kotsi, ditatamente tša dihlatse, dipego tša maphodisa, dipego tša sepetlele le direkoto tša kalafo, gammogo le diboutšhara le ditokomane tša go thekga tšhelete yeo e kgopelwago ya hlatswadiatla
Mootledi wa senamelwa seo se amegago kotsing o swanetše go fana ka dintlha tša kotsi go ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF) ka go foromo ya mmušo ya pego ya dikotsi (Foromo ya 3) gammogo le tshedimošo ya dihlatse, yeo ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF) e ka e kgopelago
Ge kgopelo ya hlatswadiatla e hlagišitšwe, ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela RAF ba e tsenya ka go lenaneo la kgopelo ya hlatswadiatla mme ba thoma ka dinyakišišo tša yona. Ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela RAF ba lekola gore kgopelo ya hlatswadiatla e swanetše naa seo se ra, go kile gwa ba le kotsi yeo ya tsela naa, naa e a lokelwa go ya ka mapheko le dinyakwa tša mmušo, e hlagišitšwe ka nako, bjalo bjalo le dintlha tšeo ka tšona kgopelo ya hlatswadiatla e swanetšego go amogelwa ka tšona seo ke bogolo bja phošo, tsholo goba go se šetše mo go ka bewago magetleng a baotledi ba dinamelwa le yena yo a kgopelago hlatswadiatla. Ditshenyegelo le tšona di a lekolwa seo ke bogolo bja tshenyo goba ditshenyegelo tšeo di bonwego
Ge kgopelo ya hlatswadiatla e se ya felela, ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF) ba kgopela tshedimošo ya tlaleletšo le ditokomane tšeo di thekgago go ba thuša go lekola morero wo ka tshwanelo
Tlatša foromo
Saena foromo
Romela/iša foromo yeo go lekala la kgauswi la ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF)
Hlokomela gore:
Ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF) ba nyaka foromo ya mathomo yeo e sego ya gatišwa gape. Ge o fekesa foromo ya gago, foromo ya mathomo yeo e sego ya gatišwa le yona e swanetše go romelwa go ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF)
Foromo e seke ya romelwa ka e-meili
Ke maikarabelo a gago go netefatša gore foromo e fihlela ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF). Ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF) ba ka se rwale maikarabelo ge diforomo tšeo di rometšwego ka poso goba setho sa boraro di sa fihle go ba Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF)
Ela hloko gore kgopelo ya hlatswadiatla e swanetše go lebišwa go Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF) mo nakong yeo e beilwego (lebelela karolo ya "Nako ya go dira kgopelo ya hlatswadiatla "ka go Letlakala la Dintlha mo go wepsaete)
FOROMO YA 1
KGOPELO YA HLATSWADIATLA LE PEGO YA KALAFO
KAROLO YA 171A LE 241A YA MOLAO WA NOMORO YA NO. 56 WA 1996 LE MOLAWANA WA 31 WA MELAWANA YA KA TLASE GA MOLAO
DINOUTU:
i Motho yo mongwe le yo mongwe yo a gobetšego goba a hlokofetšego o swanetše go tlaletšwa foromo ya gagwe ka thoko mabapi le dikgobadi goba lehu tšeo di kgopelelwago hlatswadiatla.
ii Gore Sekhwama se kgone go šoma ka kgopelo ya hlatswadiatla ye ka bonako, go bohlokwa gore diboutšhara le ditatamente ka moka tšeo di thekgago di swanetše go sepela le foromo ye mme mo mabakeng a ntlha ya 8 ya foromo ye, go bohlokwa gore gape o -
a Tsenye dipego ka moka tša kalafo le tša semolao tšeo motho yo a kgopelo ya hlatswadiatla a nago le tšona; mme b O bontšhe, mabapi le kgopelo ya hlatswadiatla, go ka hlokega ga letseno la gago ka moso, mo setatamenteng seo se lego ka thoko le ka moo tshenyegelo yeo e badilwego ka gona.
iii Tumelelo yeo e ngwetšwego ya tlhahlobo ke, goba legatong la Sekhwama ya direkoto ka moka mabapi le yo a gobetšego goba a hlokofetšego yo a ka bago a le sepetlele sefe goba sefe goba ngaka e swanetše go sepela le foromo ye.
iv Dintlha tša 1 go ya go 5 tša foromo ye di swanetše go tlatšwa pele foromo ye e išwa go ngaka go tlatša pego ya kalafo.
v Mo dikgobadi filwego mabapi le go araba dipotšišo, bea sefapano ka go lepokisi leo le swanetšego.
MOTHO YO A DIRAGO KGOPELO YA HLATSWADIATLA:
a i Leina leo le tletšego le aterese ya madulo ya motho yo a dirago kgopelo ya hlatswadiatla.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
ii Bodudi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
iii Boitsebišo/Nomoro ya paseporoto .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
iv Nomoro ya mogala: Gae .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . Mošomo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
b Ge motho yo a dirago kgopelo a e direla motho yo mongwe, bontšha-
i Maemo ao ka wona motho yo a dirago kgopelo a dirago seo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
ii Maina ao a feletšego le aterese ya motho yo kgopelo ya hlatswadiatla e dirwago legatong la gagwe .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
iii Boitsebišo/nomoro ya paseporoto tša motho yoo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
iv Tswalano ya motho yo a dirago kgopelo le motšwasehlabelo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
Dikgatišo tša ditokomane tša boitsebišo tšeo di lebanego /dipasporoto le ditifikeiti tša lenyalo le matswalo, bjalo ka mo go ka hlokagalago, di swanetše go sepela le foromo ye.
DINTLHA TŠA SENAMELWA GO TŠWA GO MOOTLEDI WA SENAMELWA SEO KGOPELO YA HLATSWADIATLA E LEGO KA GA SONA:
a Dinomoro tša ngwadišo le mangwalo a gona .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .i Mohuta .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
ii Mohuta wa mmele.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
b Leina le aterese ya mong ka nako ya kotsi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
c Leina le aterese ya mootledi ka nako ya kotsi.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
d Ge e le gore boitsebišo bja bobedi bja bona mong goba mootledi ga bo tsebje, bontšha-
i tshedimošo efe goba efe ya go ka thuša ka ga senamelwa .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
ii Ke magato afe ao a ilego a tšewa go ka hwetša boitsebišo bja mong wa senamelwa .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
Tsenya setatamente sa ka thoko ge go nyakega.
DINTLHA KA GA KOTSI:
a Letšatši .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . b Nako .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. c Lefelo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
d Seteišene sa maphodisa seo kotsi e begilwego go sona le nomoro ya pego ya maphodisa .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
e Tsenya bohlatse bja boikano bjo bo thekgago ke sethalwa sa lefelo la kotsi bjo ka go bjona dintlha tša kotsi di hlalošwago.
f Tsenya dikgatišo tša ditatamente ka moka tšeo di lego gona go akaretšwa bohlatse bja dihlatse tšeo di bonego ka mahlo le ditokomane go akaretšwa dipego tša maphodisa tša dikotsi le peakanyo.
DINTLHA TŠA DINAMELWA DIFE GOBA DIFE TŠE DINGWE TŠEO DI AMEGAGO KA GO KOTSI YE:
Senamelwa sa (i) Senamelwa sa (ii)
a Mangwalo a ngwadišo le dinomoro tša ngwadišo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
b i Leina la mong ka nako ya kotsi.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
ii Aterese.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
iii Mošomo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
c i Leina la mootledi ka nako ya kotsi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
ii Aterese.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
Ge e le gore dinamelwa tšeo di fetago tše pedi di be di amega dintlha di swanetše go ngwalwa setatamenteng sa ka thoko seo se sepelago le foromo ye.
DINTLHA TŠA MOTHO YO A GOBETŠEGO GOBA A HLOKOFETŠEGO:
a Leina ka botlalo le aterese .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
b Boitsebišo/Nomoro ya paseporoto.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. c Bong .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. d Letšatši la matswalo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
e Maemo a lenyalo ka nako ya kotsi: ga se ka nyala ke nyetše ke hladile ke mohwelwa f Ge o nyetše: ke hlakanelo ya thoto ntle ga hlakanelo ya thoto lenyalo la setšo g Kgwebo goba mošomo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
h Ka nako ya kotsi, motho yo o be a le ka gare ga tše dingwe tša dinamelwa tšeo di hlalošwago ka go dintlha tša 2 goba tša 4? EE AOWA
i Ge e le EE, bolela: i Mangwalo a ngwadišo le dinomoro tša ngwadišo tša senamelwa .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . ; le gore ii e be e le monamedi goba mootledi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
j Ge e le gore motho o be a sa sepele bjalo ka monamedi goba mootledi ka go ye nngwe ya dinamelwa tšeo di hlalošitšwego ka go ntlha ya 2 goba 4, i o be a sepela ka eng? .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
goba (ii) e be e le mosepelakadinao? EE AOWA
k Leina le aterese ya ngaka ya ka mehla .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
l Leina le aterese ya ngaka yeo e mmonego morago ga kotsi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
m i Ke sepetlele sefe goba legae la bookelo goba lefelo le lengwe mo a hweditšego kalafo morago ga kotsi? .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
ii Ke nako e kae e le molwetši go tloga .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. go fihla .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
le/a le molwetši wa ka ntle (go tloga .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . go fihla .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..)?
iii Legoro la molwetši mabapi le sepetlele: molwetši wa sepetlele molwetši wa poraebete n Naa o be a na le bogole goba a lwala mmeleng pele ga kotsi? EE AOWA
o Ge e le EE, e fa dintlha .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
p i Leina le aterese ya mong mošomo ka nako ya kotsi ge e le beng mošomo ba go feta o tee, bolela maina le diaterese tša bona ka moka .. .. .. .. .. .. ..
ii Mohuta mošomo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
iii Letšatši la go thoma mošomo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
q Naa o gobetše goba o hlokofetše a le mošomong? EE AOWA
r Bontšha moputso wa gagwe wa dikgwedi tše 12 pelenyana ga kotsi R…….
j go tšwa mošomong .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
ii go tšwa mothopong ofe goba ofe wo mongwe e fa dintlha .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
Palomoka .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . R.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
GE E LE GORE MOTHO YO A BOLELWAGO KA GO NTLHA YA 5 O HLOKOFETŠE, TSHEDIMOŠO YEO E LATELAGO YA TLALELETŠO E A NYAKEGA MABAPI LE MOTHO YOO:
a Lefelo leo lehu le hlolegilego go lona .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. b Letšatši la lehu .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
c Na go a tsebagala mo go dirilwego dinyakišišo ka ga lehu? EE AOWA
d Ge go tsebega, bolela gore ke kgorong efe ya tsheko .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
le nomoro ya sešupo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. (tsenya kgatišo ya rekoto ya dinyakišiši tšeo di amegago ge di le gona).
e Leina le aterese ya mosepediši wa dithoto tša mohu .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
GE E LE GORE MOTHO YO BOLELWAGO KA GO NTLHA YA 5 O HLOKOFETŠE, MME HLATWADIATLA E KGOPELWA LEGATONG LA NGWANA WA GAGWET SHEDIMOŠO YEO E LATELAGO E A NYAKEGA MABAPI LE NGWANA YOO. (Ge e le gore hlatswadiatla e kgopelwa ke goba legatong la bana bao ba fetago o tee tshedimošo yeo e nyakegago mo temaneng ye mabapi le ngwana yo mongwe le yo mongwe e swanetše go bewa mo ditatamenteng tša ka thoko, yeo e swanetšego go kgokeletšwa mo foromong ye.)
a Maina ka botlalo le aterese .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
c Bong .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. d Letšatši la matswalo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
e Setswalle le motho yo a hlokagetšego.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
e Maemo a lenyalo ka nako ya kotsi: ga se ka nyala ke nyetše ke hladile ke mohwelwa f Ge o nyetše: ke hlakanelo ya thoto ntle ga hlakanelo ya thoto lenyalo la setšo g Kgwebo goba mošomo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ... .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . h Naa o be a na le bogole goba a lwala mmeleng pele ga kotsi? EE AOWA
i Ge e le EE, e fa dintlha ka botlalo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
j Leina le aterese ya mong mošomo ka nako ya kotsi le botelele bja nako yeo a e šomilego go mong mošomo yoo ge e le beng mošomo ba gofeta o tee, bolela maina le diaterese tša bona ka moka .. .. .. .. .. .. ..
k Bontšha moputso wa gagwe wa dikgwedi tše 12 pelenyana ga kotsi R…….
j go tšwa mošomong .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
ii go tšwa mothopong ofe goba ofe wo mongwe e fa dintlha .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
Palomoka .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . R.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
m Dintlha le tšhelete yeo e hweditšwego goba mafa ao a hweditšwego go tšwa dithotong tša mohu goba tšeo di tšwago methopong efe goba efe ye mengwe ka lebaka la mohu yo a hlalošwago ka go ntlha ya 5, ntle le inšorense le /goba tšhelete ya phenšene .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
Dintlha ka go nepagala di swanetše go fiwa mabapi le dintlha tšeo di latelago mme di swanetše go thekgwa ke diboutšhara, mo go nyakegago. (Ge go nyakega, tshedimošo yeo e nyakwago ke ntlha ye e ka nna ya fiwa mo setatamenteng sa ka thoko seo se saenilwego mme se kgokeleditšwe go foromo ye.) [Lebelela gape go Hlokomela (ii) kua godimo mo foromong.]
Ntlha Tšhelete R…………………….
a Ditshenyegelo tša sepetlele dipetlele tša profense .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
b Ditshenyegelo tša sepetlele dipetlele tše dingwe.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
c Ditshenyegelo tša kalafo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
d Ditshenyegelo tše dingwe tša kalafo ka mo di ka lekanyetšwago.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
e Tshenyegelo ya letseno /thekgo go tloga ka letšatši la kotsi go fihla ga bjale .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
f Tahlegelo ya ka moso ya letseno/thekgo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
g Ditshenyegelo tša poloko.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
h Tshenyegelo ka kakaretšo bohloko le matshwenyego, bogole bja go ya go ile, bjalo bjalo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
Palomoka .. R.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
GE E LE GORE MOTHO YO A BOLELWAGO KA GO NTLHA YA 5 O HLOKOFETŠE GOBA O GOBETŠE A LE MOŠOMONG:
a Ge e le gore mokgopedi o swanetšwe ke hlatswadiatla ka tlase ga Molao wa Hlatswadiatla go Dikgobadi le Malwetši Mošomong, 1993 EEAOWA
b Ge e le gore mokgopedi o šetše a filwe hlatswadiatla go ya ka Molao wa Hlatswadiatla go Dikgobadi le Malwetši Mošomong, 1993, bontšha tšhelete yeo a e hweditšego.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
Ke ikana go ya ka tsebo ya ka yeo e feletšego le go kgolwa ga ka go felela gore tshedimošo ye e filwego ka go foromo ye ke nnete e bile e nepagetše ka mešo e gofela.
E saenilwe mo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . letšatši.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. kgwedi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
Bjalo ka dihlatse:
.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . Tshaeno ya mokgopedi (yo a bolelwago ka go ntlha ya 1) goba moemedi wa semolao yo a filwego maatla. (ka go molato wa ka godimo, bohlatse ka go ngwalwa bja gore o filwe maatla a go ema bjalo ka moemedi wa mokgopedi e swanetše go sepela le foromo ye.)
PEGO YA KALAFO
DINOUTU:
i Karolo ya 242a e hlaloša gore pego ye e tla tlatšwa ke ngaka ye e bonego le go alafa motho yo a gobetšego goba a hlokofetšego dikgobadi tšeo motho yoo a di hweditšego mo kotsing yeo kgopelo e dirwago ka ga yona goba e ka tlatšwa ke molaodi wa sepetlele mookamedi goba moemedi wa gagwe wa sepetlele seo ka go sona motho yo a gobetšego goba a hlokofetšego a alafilwego dikgobadi tšeo ka go sona.
ii Mo mapokisana a filwego go arabela dipotšišo, thala sefapano ka go lepokisana leo le lebanego.
(a) Leina la motho yo pego ye e lego mabapi le yena .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
b Naa o kgotsofetše gore yo ke motho yo a bolelwago ka go ka go ntlha ya 5 ya foromo ya kgopelo ya hlatswadiatla? EE AOWA
Letšatši la mathomo leo o mmonego ka lona ka morago ga kotsi .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
Naa o kile wa mo alafa nakong ye nngwe pele ga kotsi? EE AOWA
Ge e le EE, e fa letšatši la mafelelo la kalafo yeo le mohuta wa bolwetši .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
Ditho tša mmele tšeo di gobetšego le bogolo bja kgobalo:
Hlogo Sehuba Molala Mpa Mokokotlo Bogodimo Botlase Letheka matsogo maoto
Kgobalo ye nnyane .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
Kgobalo yeo e iponatšago .. .. .. .. .. .. ..
Kgobalo ye kgolo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
a Efa dintlha ka botlalo tša mohuta wa dikgobadi le mathata a bolwetši afe goba afe mohlala, dikgopo tšeo di robegilego le haemohlorakese, thobego yeo e kopakopanego letsogo la ka go nngele,
Tshenyego ya mmele, bjalo bjalo.
b Bontšha kalafi yeo a e fiwago ga bjale.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
Na go ka letelwa bogole bja go ya go ile? EE AOWA
Ge e le EE, e fa dintlha ka botlalo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
Ge e le AOWA, naa maemo a gagwe a a kaonafala? .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
Naa o fiwa kalafi ya go ikgetha? EE AOWA
Ge e le EE, efa leina le aterese ya setsebi.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
(a) Naa go ka letelwa kalafo ye nngwe go iša pele? EE AOWA
b Ge e le EE:
i Naa e ka ba mohuta ofe wa kalafo le gore e tla ba mo kgobalong efe.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
ii Letšatši leo go ka thomišwago ka yona .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
iii Sebaka seo e tla se tšeago .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
iv Tekanyetšo ya tefelo ya yona R .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
c Naa kalafo ya lebaka leo le tlago yeo e hlalošwago ka go a ka godimo e tla nyaka thobatšo ya sepetlele? EE AOWA
d Ge e le EE, bontšha:
i Letšatši leo ka lona a ka robatšwago sepetlele.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
ii Lebaka leo a tla le tšeago.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
Naa dikgobadi di gakaditše malwetši a mangwe afe goba afe ao a bego a ntše a le gona? EE AOWA
Naa malwetši a mangwe afe goba afe ao a bego a ntše a le gona a gakaditše ditlamorago tša letšhogo? EE AOWA
Ge e le gore karabo go ntlha ya 9 goba 10 tša ka godimo ke EE, efa dintlha ka botlalo.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
Naa motho yo o amogetšwe sepetlele goba legae la booki? EE AOWA
Ge e le EE, bontšha:
a Leina le aterese ya sepetlele goba legae la booki.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
b Nomoro ya sepetlele ya tšhupo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
c Letšatši leo a lokolotšwego sepetlele ka lona goba leo go letetšwego gore a ka lokollwa ka lona.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
Ge e le gore ka letšatši la kotsi o be a le mošomong, bolela gore a ka letelwa neng go boela mošomong .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
Mo lebakeng la lehu; bontšha:
a Letšatši la lehu .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
b Naa malwetši a mangwe afe goba afe ao a bego a ntše a le gona a bile le seabe go lehu? EE AOWA
c Ge e le EE, efa dintlha ka botlalo .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
Lena la ngaka .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
Mangwalo a thuto .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
Aterese .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
Tshaeno .. .. .. .. .. .. .. .. ... .. .. .. Letšatši .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .
Banamedi bjalo ka batšwasehlabelo sa dikotsi:
O swanetše go dira eng mo lefelong la kotsi
Ngwala dintlha tšeo di latelago:
Maina ka botlalo, dinomoro tša boitsebišo, diaterese (tša mošomong goba gae), dinomoro tša mogala (tša mošomong goba gae) le dinomoro tša ngwadišo tša dinamelwa tša baotledi ka moka, banamedi le dihlatse
Tlhalošo ya dinamelwa le baotledi
Dintlha tša maphodisa -, dinamelwa- le bahlankedi ba diambulanse
Dintlha tša bašomi ba dilori tša go goga dinamelwa
Leka go bontšha maemo ao dinamelwa di emego ka wona ka go swaya mo tseleng (tšhoko, pente ya go gašwa, bjalo bjalo.)
Magato ao a swanetšego go tšewa morago ga kotsi:
Bega kotsi go Ditirelo tša Sephodisa sa Afrika Borwa (SAPS) ka pele ka mo go ka kgonegago
Bega kotsi go Sekhwama sa Dikotsi tša Tsela (RAF)
Ge morero wo o sa nyakišišwe ke ba Ditirelo tša Sephodisa sa Afrika Borwa (SAPS), leka go hwetša ditatamente go tšwa go dihlatse (ASAP)
Leka go tšea seswantšho sa lefelo la kotsi ka ge lefelo le ka fetoga
Leka go tšea diswantšho tša tshenyego ya dinamelwa le tša dikgobadi bjalo ka go ngwapega, go epega nama mo go šiišago, tshenyego ya ditho le letlalo
Thala seswantšho sa lefelo mme o netefatše gore se na le ntlha yeo e ka se fetogego gore lefelo leo le hwetšwe ga bonolo
Netefatša gore ngaka o a ngwala nako le nako ge a go etela goba o fa dintlha ka botlalo go akaretšwa le kalafo – kudu mo kalafo e sa fiwego ke ngaka ya mehleng ya mogobadi
Ditokomane tšeo o swanetšego go ba le tšona goba go di hwetša morago ga kotsi:
Direkoto tša sepetlele -, kalafo le direkoto tša tlilinikale
Dintlha ka ga lefelo la kalafo le dingaka
Diakhaonto ka moka tša sepetlele le tša kalafo
Dintlha tša kgopelo ya hlatswadiatla ya tshenyego ya thoto le dipoelo tša seo
Dikeletšo tša AA go bootledi
Ge o otlela bošego
Dikeletšo tša go otlela leeto le le telele
Hlokomela mootledi yo mongwe
Ikamanye le mekgwa ye mebotse ya go otlela
Bofa mapanta a ditulo, go boloka maphelo
Ditemošo tše bohlokwa
Ge o otlela bošego
AA e re ka lebaka la go fokotša moelelo wa sephethephethe, go hlolega dikotsi tše nnyane ge leswiswi le swara go feta seeding sa mosegare, fela tekatekanyo ya dinkhu e godimo. Dintlha tšeo di amanywago le gantši le bošego ke go tenwa, go se tsenye hlaloganyo, kgatelelo ya dinotagi le go se bonagale. Temogo ya botebo e a fokotšega, seo se hlola tekolo yeo e sego maleba le go mmele go diragatša magato ka bonako
Ge o e tšwa lefelong leo le nago le lesedi, go tšea tekanyo ya metsotso ye 30 pele leihlo la motho le ka bona 80% gabotse, le go fihlela go iri pele pono ya bošego e e ba tšhomong ye botse. Tekanyo ya 20% ya batho ba bagolo e na le pono yeo e sa hlakago ka mokgwa wo mongwe goba wo mongwe – go tloga ponelong ya kgauswi yeo e sa tshwenyego go ya go bofofu bja bošego. Baotledi bao ba hwetšago gore go otlela bošego go bolaya mahlo a bona ba swanetše go bona ngaka goba ngaka ya mahlo, yo a ka fago keletšo ya gore go otlela morago ga go swarwa ke leswiswi go efogwe ka gohle.
Efoga go tlogela hlaloganyo ya gago e lebišitšwe go tsela e tee, ka gore se se hlola go lapa ga mahlo. Lebelela kua le kua kgafetšakgafetša, mme šetša lefelo la mafelelong a sebaka seo se bonegeditšwego ke mabone a gago. Selo seo se se sa bonegetšwago gabotse se bonagala gabotse ge o se lebelela ka thoko ga nnyane, ka gobane pono ya bokantle bja selo ga e angwe kudu ke lesedi le lebe go swana le pono ya bogare.
Lebelo le swanetše go fokotšwa ge e le bošego, gore o se otlele ka ntle ga mo o kgonago go bona – seo se ra gore o swanetše go ema ka tlase ga seemo sefe goba sefe, ka gare ga botelele bja tsela bjo bo bonegeditšwego ke mabone a gago. Go sepela ka mabone ao a fokoditšwego bogale, seo se ra gore o swanetše go sepela ka lebelo leo le fokotšegilego. Sebaka sa tšhalanonthago se swanetše go oketšwa ge e le bošego mme, ntle le ge o le kgauswi le go feta senamelwa se sengwe, sepelela pele ka senamelwa sa gago go fihla magomong a lesedi leo le fokoditšwego.
Mabone a ka pele a swanetše go fokotšwa bogale bja lesedi pele senamelwa seo o se lebilego se fihla bogaleng bjoo bja mabone a gago. Ge mootledi wo mongwe a sa dire bjalo le yena, galefiša lesedi gape go mo lemoša, mme o fokotše gape. E ba le maitshwaro a go itefeletša ka go galefiša lesedi – go ba le baotledi bao ba sa bonego ba babedi go e na le o tee go oketša kgonagalo ya kotsi gabedi.
Ge o lebile senamelwa seo se lebilego kua o tšwago mme o sekamela go dikologela ka go la nngele, fokotša lesedi ka pele, ka gobane le tla kgabaganya modikologa mme la foufatša mootledi yo mongwe. Mo modikologeng wa ka go la go ja, mabone a gago a tla leba ka ntle ga tsela kgole le dinamelwa tšeo di tlago, fela ge mootledi yo a go lebilego a fokotša bogale bja mabone a gagwe, e ka ba hlompho le go wena go dira bjalo.
Mabone a ka pele a nyaka go ka beakanywa nako le nako, kudu ge leeto la bošego le beakantšwe mme koloi e rwele kudu ka mo go sa tlwaelegago. Ka banamedi ba ka morago le putu yeo e rwelego, lesedi leo le fokoditšwego le tšea sekhutlo seo se lego pele kudu, mme lesedi leo le lego bogale le tla swiswatša baotledi bao ba go lebilego mahlo mme e bile lesedi leo le sa bonegetše tsela gabotse. Go tla ba mohola go beakanya mabone a gago kua karatšhe, mme lesedi le swanetše go beakanywa gape ge o otlela ka morwalo wo o lekanego. Kgatelelo ya mathaere le yona e swanetše go kalwa pele senamelwa se rwešwa morwalo ge go tšewa maeto a maikhutšo
Dikeletšo tša maeto a matelele
Dintlha tše bohlokwa go tšohle tšeo o swanetšego go di gopola ge o tšea leeto le le telele ke:
Khutša gore o bolokege diiring tše dingwe le tše dingwe tše pedi, goba dikilometara tše 200.
Bofa mapanta ditulong tša ka morago le tša ka pele.
O se nwe mme wa otlela.
Šomiša mabone ge go sa hlwe go bonagala, e sego mabone a go ema.
Bea sebaka sa tšhalanonthago sa metsotswana ye mebedi bonnyane.
Feta senamelwa se sengwe fela ge go bolokegile go dira bjalo.
O se rwale go fetiša tekanyo.
Dira bonnete bja gore senamelwa sa gago se seemong sa go ka dumelelega tseleng pele o tloga.
Akanya tsela ya gago ka peakanyo go ya lefelong la gago la maikhutšo
Hlompha bašomiši ba bangwe ba tsela.
Hlokomela mootledi wo mongwe.
Leswiswing le seemong sa pula; bašomiši ba bangwe ba ka bonwa e le bahlolakotsi bao ba tlwaelegilego. Ithute go bona baotledi bao ba ka bago kotsi mme o ikaroganye le bona. Le ge o ka rumulwa bjang le bjang, e ba le maitshwaro mme o lwe le moleko wa go itefeletša – e ka hlola se sengwe le se sengwe go tloga go thulano go ya go thuntšhano. AA e kgopela baotledi go hlokomela kudu ge ba otlela kgauswi le tšeo di latelago:
Senamelwa sefe goba sefe seo pono ya mootledi wa sona e fokolago – bjalo ka ge se rwele go fihla hlohlolong mme se se na diipone tša ka mathoko.
Senamelwa sefe goba sefe seo se nago le ditšhila, se rusitše, se se na ditho tše dingwe goba se ntšha muši wo montši ka eksoso ya sona, se ka ba se le maemong a mabe a tshepetšo.
Lori yeo e rwešitšwego morwalo ka bošaedi goba morwalo wo o sa tiišwago, goba mmotoro wo o rwelego morwalo wo mogolo godimo ga tlhaka ya wona – morwalo goba karolo ya wona o ka nna wa fofa.
Mmotoro wo o nameditšego bana bao ba bapalago le diphoofolo tša gae – mootledi a ka be a tlwaetše go dira dikotsi goba a tlwaetše go se šetše.
Mmotoro wo o nago le di kgorametšwa mo mafasetereng, merwalo, banamedi ba bantši goba diaparo tšeo di lekalekago go tšwa go wona – pono ya mootledi e ka no be e thibega.
Senamelwa sa mootledi yo a bonagalago a safe tsela ya gagwe šedi yeo e feletšego.
Mootledi yo a go thibelago a sa nyake o feta – fokotša lebelo la gago mme o mo dumelele a ye kgole le wena.
Senamelwa seo se "yago ka mo le ka mo" mo tseleng – e ka ba leotwana la go otlela goba kemišo tšeo di sa lokago, goba mootledi aka be a tagilwe goba a robala.
Go na le nako ya letšatši, le ya beke, mo dikotsi di diragago nako le nako:
Magareng ga go swara leswiswi le ka masa.
Dinakong tša sephethephethe tša ka meso le mantšibua.
Ka "nako ya go tswalela " mafelo a bonwelo, dihotele le ditlelapo.
Mosegare ge bana ba etšwa sekolo.
Morago ga dikopano tše kgolo tša setšhaba, bjalo ka dipapadi tša rakipi goba kopano ya tša mabelo.
Moragonyana mo bekeng le mafelelo a beke ge tšhomišo ya dinotagi e golela godimo.
Mo matšatšing a setšhaba a maikhutšo le mafelelo a dibeke ge baotledi ba bantši ba ela šedi go kganyogo ya ka thoko ga tsela go feta kotlelo ya maleba.
Ikamanye le mekgwa ye mebotse ya go otlela
Mootledi ga a na tshwanelo ya go sepela ka mothalong wa letsogong la go ja mme a gapeletša sephethephethe gore se mo fete ka go la nngele lebaka la gagwe e le gobane o otlela lebelo, leo le dumelelegago semolaong. Mootledi wo mongwe a ka be a na le lebaka leo le kwagalago la go fetiša magomo ao a beilwego a lebelo, mme go mo thibela tsela ka mo go sa swanelago go ka hlola seemo seo se lego kotsi seo ka go sona go ka hlolegago go befelwa mo go ka paledišago kgopolo yeo e hlakilego.
Mo mabakeng a seemo sa tšhoganetšo, tšhuma mabone ao a bontšhago seemo sa tšhoganetšo gammogo le mabone a gago a ka pele mme o otlele ka lebelo leo le bolokegilego. Obamela melao ya tsela mme o se otlele ka bohlaswa
Setlabelo se se hwetšagala go Mokgatlo wa Dinamelwa (Automobile Association) go latela dipego tšeo di hweditšwego go tšwa go baotledi bao ba itirago "maphodisa" mme ba thiba tsela ya mothalo wa la go ja (ya go feta) mo tseleng ya methalo ye mentši.
Le ge e le gore go otlela ka mothalading wa tšhoganetšo ge e le mosegare go a dumelelwa ka tlase ga mapheko ao a itšeng, dinamelwa tšeo di go šetšego morago ga di na tokelo ya go go gapeletša go sepelela ka moše wa mothaladi wo mo serolwana gore ba fete. Ke ka tlhomphano go fana tsela fela go tla tšwa go wena gore o dira seo o netefaditše gore go bolokegile go dira seo
AA e kgothaletša baotledi gore ba se felelane dipelo mme ba kgotlelelane mo ditseleng tša rena ka bootledi bja go efoga le go phema dikotsi go na le go otlela ka mereba le phenkgišano
Tlhomphano ditseleng – e dira gore bootledi e be lethabo go bohle
Bofa mapanta a ditulo, go boloka maphelo
Ngwaga ka ngwaga mono Afrika Borwa go hlokofala batho bao e ka bago 10 000 mme 150 000 ya batho ba a gobala mo dikotsing tša tsela. Dipalopalo tšeo di šiiša madi a mmele, le maikhutšo a Desemere e le ao a re batametše. Tahlegelo ya batho e a tšhoša fela tahlegelo ya ekonomi yona ke ye kgolo kudu. Ditefelo tša maphodiša le ditirelo tša tšhoganetšo, tshenyego ya dinamelwa le thoto, le tšeo di tšwago ka tshenyegelo di obela naga ditefelo tšeo di ka lekanago R12 billion ka ngwaga
Go swanetše go ba le tsela ya go fokotša palo ye e tšhogago ya dinkhu le matshwenyego. Ka tshwanelo. Tsela yeo e gona mme e nyaka fela metsotswana ye lesome ya kakanyo le tiragatšo. "Metsotswana ye lesome yeo e ka phološago bophelo bja gago " ke molaetša wo bonolo, wo o lego thwii. Molaetša ke gore magato a mane a ka pela, a bonolo, ao a sa lefelwego ao a tšeago metsotswana ye lesome a ka boloka bophelo. Mme magato ao?
Bea bana ka mehla mo ditulong tša bana tšeo di swanetšego goba ba bofelele: Ka go thulo ya dikilomitara tše 50 ka iri, ngwana wa mengwaga ye mene wa boima bja dikilogramo tše 20 a ka betha selo seo se tiilego sa mathomo ka maatla a dikilogramo tše 400. Go šomiša setulo sa bana seo se tsentšwego ka tshwanelo goba go mo thiba ka mokgwa wo mongwe go ka fokotša dikotsi tša lehu go ka fihla go 75%. Bjalo ge, lekola setulo sa ngwana ka mo koloing ya gago. Naa e tsentšwe ka mo go bolokegilego? Naa se bogolo bjo bo swanetšego? Naa o a se šomiša? Re a tseba gore bana ba ka no belaela lebakanyana le itšeng. Fela seo se kaone go na le bohloko bja seo se ka mo hlagelago.
Ka mehla bea dilo tšeo di gašaganego ka koloing ka gare ga putu ya koloi. Ge koloi e ema ka tšhoganetšo mo kotsing, puku ya mmepe yeo e lego šelofong ya kua morago e ka betha banamedi ka maatla a go ragwa ka karate. Seswantšhi e ba kgeranata ya seatla, sethibaletšatši e ba misaele wo o bolayago. Direkwa tša lapa kua mabenkeleng di ka le bolaya. Di beeng ka gare ga putu.
Lokiša setulo le sešireletšahlogo ka mehla. Ke sešireletšahlogo e sego mosamelo wa hlogo mme seo se diretšwe go thibela go bethwa ke dilo, seo e lego kgobalo yeo e tlwaelegilego mo thulanong. Le ge e ka ba ka lebelo la ka tlase ga dikilomitara tše lesome ka iri go na le kotsi e kgolo ya dikgobadi tšeo di šiišago.
Bofa lepanta la setulo ka mehla mme o hlokomele gore yo mongwe le yo mongwe ka mmotorong o bofile la gagwe. Re a boeletša, šomiša lepanta la setulo ka mehla.
AA e gatelela gore ga sefela gore lepanta le bofiwa ke banamedi ba ka pele. Mapanta a ditulo tša ka morago le wona phološa maphelo – mme re lekanya gore go kgabaganya Afrika Borwa ka moka, ke batho ba diperesente tše 65 fela bao ba šomišago mapanta a ditulo
Tšhomišo ya mapanta a ditulo a bohlokwa kudu mo leetong le lengwe le le lengwe, ga go kgathatšege gore ke leeto le le kopana ga kae goba ke lebelo le le nnyane ga kae – mme go bohlokwa go yo mongwe le yo mongwe ka mmotorong. Seo se tla boloka banamedi – mme baotledi le bona ba tla bolokega. Monamedi yo a sa swareletšwago ka selo ka koloing yeo e hwetšago kotsi ya go thula a ka thula ba bangwe ka maatla a tlou ye nnyane
Magato a Bonolo a Mane. Magato ao a tšeago metsotswana mme e le gore a ka boloka maphelo.
Nagana ka yona. Mme o diragatše
Mokgatlo wa Dikoloi (Automobile Association) o ipileditše gore go tšewe magato ao a bofilwego go laola mathaere ao a šomilego ao a tlišwago ka mono nageng mme a tsenywa dinamelweng tšeo di nametšago makgolokgolo a diketekete tša batho.
AA e be e tšibogela dinyakišišo tšeo di tseneletšego tšeo di dirilwego ke sehlopha sa dinyakišišo tša Carte Blanche ka go Sunday Times le M-Net, mme dipoelo tša gona di sa tšwago go lokollwa.
Ka lebaka la tlhokagalo ya dithaere tša boleng bja godimo. intaseteri ya dithaere e gapeletšega go reka dithaere tšeo di šomilego kua ntle gore di tle di tsenywe ditlhale leswa. Le ge e le gore go nyakega ditumelelo go dithekontle tšeo di swanago le tšeo, dithaere tše dintši di fetišetšwa ka mono nageng go kgabaganya mellwane mme di fiwa bjalo ka theko yeo e fokoditšwego ntle le gore mootledi goba mong thekisi a lemoge. Mekgobo yeo e rekilwego ka tlase ga tumelelo le yona ga e fihle mo e swanetšego go tsenywa ditlhale leswa, le gona mapokisi ao a rwelego dithaere tšeo ga a lekolwe ka moka ge a tsena ka nageng.
Kua Yuropa boteng bja semmušo bja ditlhale tša thaere ke 1,5mm, ge go swantšhwa le tshwanelo ya ka mono Afrika Borwa ya 1mm, mme re na le lebaka la go kgolwa gore dithaere tše di "lahletšwe" ka go mmaraka wa Afrika Borwa. Persente ye e itšeng e ka ba ya maemo ao a dumelelegago fela mokgobo wo montši ke wa maemo a tlase.
Godimo ga magato ao a tiišitšwego a taolo thekontle, porokerama ya thuto e swanetše go hlangwa, yeo e tlago sedimoša setšhaba gore ba hlokomele ge ba reka dithaere tšeo di tsentšwego ditlhale leswa le tšeo di šomilego, gammogo le bogolo bjo bo lekanego bja dithaere le kgatelelo ya moya go senamelwa se itšeng. Beng dithekisi /baotledi ba hlohleletšwa go hwetša pukwana ye "Dithaere tša dithekisi tša madulo a 10 go iša go 16 " e tsentšwe mmarakeng ke Piro ya Maemo ya Afrika Borwa (SA Bureau of Standards).
Gopola – dithaere ke sebaka se se nnyane seo se swaraganyago tsela le senamelwa, mo seemong sa boso bjo bo omilego goba mo puleng.
Ditemošo tše bohlokwa
Selo sa mathomo pele go tšewa leeto, ke go lekola polokego ya senamelwa. Mabone le ditšhupo diphumola lefesetere la pele, diporiki, leotwana la go otlela, lenaneo la eksoso mme dithaere di swanetše go lekolwa ka hlokomelo go bona diphošo. Baotledi bao ba se nago bonnete goba ba na le pelaelo ka ga go lokela tsela ga dinamelwa tša bona ba ka dira tekolo ya setegniki ya tšona pele ga leeto la maikhutšo go Lefelo la AA la Setegniki go kgabaganya Afrika Borwa – tekolo e dirwa ka tefelo ye nnyane
Baotledi ba kgothaletšwa go dula ba na le lepanta la fene la ka thoko ka mehla yohle le phaephe ya radieitha ka putung – le ge e le gore setegniki sa senamelwa se loketše tsela ka mešo e gofela. Se se ka boloka nako le tšhelete ge go na le tshenyego yeo e emišago mosepelo wa senamelwa, gape go bohlokwa go swara senotlelo sa go dumiša senamelwa sa ka thoko.
Go bohlokwa gape pele o tšea leeto le le telele go lekola dipholisi tša inšorense. Mebotoro, yo a lefelago ntlo, mong wa ntlo le dipholisi tša inšorense ya bophelo di swanetše go dula di lokile
Go tlišetšwa dikuranta le maswi di swanetše go emišwa mme go beakanyetšwe tlhokomelo ya diphoofolo. Bjalo ka kelohloko ye nngwe gape, baeti ba swanetše go tsebiša seteišene sa kgauswi sa maphodisa gore ba tla be ba se gona gae
Malapa ao a tšeago leeto la tsela yeo ba e tlwaelago ba swanetše go beakanya leeto la bona. AA e fa maloko a yona mebepe yeo e fapafapanego ye mentši ya ditsela, dipeakanyo tša ditoropo, diporoša le dipego tša ditsela. Dipeakanyo tša lenaneo tša batho di gona ge di kgopelwa. Ke kakanyo ye botse go šomiša ditsela tše kgolo go na le tša ka mafuri – le ge e le gore di fokotša botelele bja leeto
AA e sepetša taolo ya lenaneo la SOS leo le tsentšwego ke Kgoro ya tša Dinamelwa mo ditseleng tša maphefo tše kgolo. Megala ya SOS e beilwe sebaka seo se aroganywago ke dikilometara tše pedi mme o ka hwetša thušo
Baotledi bao ba lego leetong ba swanetše ba netefatše polokego ya bona, le ya ba malapa a bona le ya bašomi ba bangwe ba tsela, ka go šomiša mapanta a ditulo le go bea metsotswana ye mebedi ya sebaka sa tšhalanonthago. Sebaka sa tšhalanonthago se swanetše go oketšega ge e le bošego, mo seemong sa mogudi le pula le ge tsela e na le meetse.
Go lapa le ngangego ya mahlo di ka efogwa ka go khutša kgafetšakgafetša. Go khutšišana ka go otlela le gona go bohlokwa. Go bohlokwa go akaretša nako ya go ikhutša iring tše dingwe le tše dingwe tše pedi goba dikilomitareng tše 200, ka ge seo se tla fokotša bogolo bja go lapa.
Dikoloi di swanetše go notlelwa ge di se na motho, di se be le dilo tše bohlokwa ka gare mo di ka bonwago ke batho bao ba fetago. O se leke wa tlogela bana le diphoofolo ka koloing yeo e notletšwego – phišo yeo e ikagago ka gare e ka hlola phelelo ya maatla ka phišo mme setrouku sa phišo se ka bolaya.
Go bohlokwa gape gore baotledi ba sware dilaesense tša bona tša go otlela ka dinako tšohle. Se ke kgapeletšego ya molao
Ditemošo tša go otlela le go hlokomela senamelwa
O swanetše go dira eng ge go hlagile kotsi
Tekolo ya leotwana la go otlela sa senamelwa
Šoma mo koloing ka tlhokomelo
Go ikemiša ga senamelwa
Tlhokomelo ya dithaere
O swanetše go dira eng ge go hlagile kotsi
Thulano le ditshwanelo tša semolao:
Ema ka pela.
Lekola mohuta le bogolo bja kgobalo efe goba efe mme ofe thušo ka moka yeo e kgonegago go bao ba gobetšego.
Bitša maphodisa le ampulanse ge e le gore go na le motho yo a gobetšego goba a hlokofetšego.
Lekola mohuta le bogolo bja tshenyego efe goba efe.
Ge e le gore senamelwa se thibetše tšhomišo ya tsela ka gohle, o ka e šuthiša, morago ga go swaya lefelo, fela ge e le gore motho ofe goba ofe o gobetše goba a hlokofetše o ka dira seo morago ga go hwetša tumelelo go mohlankedi wa tsela.
Bontšha laesense ya bootledi mme o bege thulano go sephodisa mo diiring tše 24, mme o hwetše nomoro ya bohlatse, yeo o tla e nyakago go dira kgopelo ya inšorense.
Dira rekoto ya lefelo la thulano ka go thalathala ga bonolo, ge go kgonega, mme o tšee seswantšho.
Efoga go dira setatamente seo se ka go tsenyago molatong mme o se dumele maikarabelo a kotsi.
Dira rekoto ya boitsebišo bja lehlakore le lengwe leo le amegago kotsing le dihlatse, le mabaka a kotsi.
Se šuthiše batho bao ba gobetšego kudu, thuša fela ka mokgwa wo o ka kgonago le ka mo o hlahlilwego.
Netefatša gore senamelwa sa gago se gogwa ke ba ditirelo tšeo mme o tšee ditefelo tšeo di ngwetšwego pele senamelwa sa gago se gogwa
Hlokomela: Magomo a semmušo a setagi bjale ke dikramo tše 0,05 go 100 ml ya madi go baotledi ba mebotoro ya poraebete le 0,02 go baotledi ba se porofešene. Magomo a ga a bee palo ya dino tšeo o ka di tšeago ka gobane seo se laolwa ke boima bja mmele wa gago, fela go mmele wa kakaretšo wa (85 kg) e ka ba digalase tše pedi tša beine.
Dinomoro tša tšhoganetšo: Maphodisa 10111
Tekolo ya leotwana la go otlela la senamelwa
Mebotoro e diretšwe go sepela thwii mo tseleng yeo e lekalekanego goba yeo e sa kotumelego kudu. Seo se ra gore, ge o tlogela leotwana la go otlela koloi o swanetše go tšwela pele o sepela thwii sebakanyana pele o fapogela go la nngele, ka lebaka la mohuta wa tsela. Ge koloi e sepelela go ya ka mathoko ge e lekwa, e ka ba ka lebaka la tekatekanyo ya mabili yeo e sa beakanywago gabotse, tekatekanyo ya mabili, kere ya go otlela yeo e sego ya bofiwa, goba morwalo wo o sa lekalekanego.
Ge senamelwa se thoma go sepelela ka lehlakoreng le lengwe ge fela o tlogela leotwana la go otlela, e ka ba ka lebaka la phapano ye kgolo ya kgatelelo ya moya wa mathaere ka go la go ja le la nngele, tatelo yeo e sego ya loka ya mabili a morago, dithaere tšeo di sa lekanego, seporeng (spring) seo se robegilego goba se fedilego. E ka ba gape ka lebaka la diphošo tšeo re di hlalošitšego mo temaneng ya ka godimo.
Ge o tšere sekhutlo seo se dikologago kgauswi mme leotwana la go otlela ga se boele seemong sa sona sa go leba thwii, goba leotwana la go otlela se nyaka go laolwa ka maatla, se e ka ba ka lebaka la kgatelelo yeo e lego tlase ya dithaere, dikgokaganyo tša leotwana la go otlela tšeo di swarago, matsogo a kemišo a o a senyegilego, kere ya leotwana la go otlela ga ya beakanywa gabotse goba diseporeng tša pele di lapile. Leotwana la go otlela sa maatla se ka be se na le oli ya ka tlase, pompo yeo e sego ya loka, belefe yeo e tanyago ya sepulu, lepanta leo le sa tiago, phaephe yeo e kobegilego goba e thibanego.
Ge leotwana la go otlela le itaola kudu, le tla ba le thagelanthago ye ntši. Seo e ka ba ka lebaka la pofagano ya leotwana la go otlela yeo e fedilego goba e bofologilego, lepokisi la leotwana la go otlela leo le sego la beakanywa gabotse goba dipering tšeo di sego tša tsenywa gabotse. Moya ka gare ga lenaneo la leotwana la go otlela sa maatla o ka hlola papalo ye ntši ya leotwana la go otlela.
Go jega ga dithaere ka mathoko ke ka lebaka la kgatelelo ya moya wa dithaere, fela e ka hlolwa ke thou goba khempa tšeo di sa lokago
Kelohloko ge o šoma ka senamelwa
O se tshepe tšeke. O ka mpe wa reka ditente tšeo di tiilego mme wa šomiša tšona ge o nyaka go huhumela ka tlase ga koloi.
Tloša metato ya go golaganya peteri (gantši e be lehlakore la neketifi), go efoga go sepetšwa ga koloi ka phošo, go ka hlola mollo, goba go direla dibenyane le sešupanako sa gago phišo, ge o ka swara lethale leo le sa khupetšwago ka phošo.
Netefatša gore dilo ka moka tša mohlagase di timilwe ge o tloša molabo; ka gobane go ka hlolega mollo, seo se ka hlola gore peteri e thunye.
O se tlogele dilo godimo ga peteri, mo di ka hlaelelago dintlha tša kgokagantšho ya mollo mme tla hlola mollo.
Tloša diaparo le meriri ye metelele kgauswi le dikarolo tšeo di šuthago
Apara tšhireletšo ya mahlo ge mahlo a gago a le kotsing, bjalo ka ge o šila, goba o epa go ya godimo le tlase.
O se tlatše sampo kudu, goba bobolokelo bofe goba bofe, ka gobane seo se ka hlola kotsi go disili, goba tshenyego ya go feta fao
O se tloše sekhurumelo sa radieitha ge meetse a bela. Ge e le gore o swanetše go e bula, šomiša lešela go swara sekhurumelo, mme o eme ka thokwana, mme o se tlogele ga nnyane ga nnyane.
O se tšhele meetse a go tonya godimo ga entšene yeo e fišago, ditlamorago tša seo di tlile go hlola tshenyego. Ge o se na boikgethelo, tshela meetse ao gannyane gannyane mola entšene e duma.
O se dumele bana ba ba nnyane goba diphoofolo kgauswi le koloi ge o šoma ka yona.
Bea setimamollo kgauswi le lefelo leo o šomago go lona.
Se leke go tima mollo wa petrolo goba mohlagase ka meetse; mpe o šomiše mohlaba.
Hlokomela ge o swara peteri ka gore ge o šoma ka yona, esiti ya yona e ka ja diaparo tša gago mme ya hlola go hlohlonelwa le dišo mo letlalong la gago.
O se dumiše koloi sebaka se se telele ka gare ga lefelo leo le tswaletšwego.
Petrole ga e tshepiše, kudu ge e le ka seemo sa moya, mme ge o kile wa tšholla peterolo godimo ga phaephe ya go fiša gatee mme gwa se direge selo, seo ga se re gore seo se tla bolokega mabakeng a mangwe.
Go ikemiša ga senamelwa
O tla dira eng ge senamelwa sa gago se ikemiša ka bosona ntle le temošo? Leka go dira mogala mo sellathekeng sa gago, le ge e le gore ke tshwanelo go leka go hwetša phošo. Ge e le gore bothata bo be bo na le go kwagala ga mašatana a go lla ga ditšhipi, goba ge e le gore a mangwe a mabili a bofile, moo e ka be e le gore go na le bothata bjo bogolo. Ge e le gore go be go se na lešatana gona go ka kgonagala gore bothata bjoo ga se bjo bogolo.
Legato la mathomo leo o swanetšego go le tšea ke go lebeledišiša ka tlase ga ponete gore go ka be go na le metato yeo e ripegilego, phaephe ya petrolo yeo e kgaogilego goba selo sefe goba sefe seo se ka bego se robegile goba se dutla. Ge go se na molato wo o bonagalago, o ka thomiša ka go tšea magato a go lekola tšeo di latelago:
Lenakana la peterolo le reng? Go felelwa ke peterolo go diragalela motho yo mongwe le yo mongwe nako le nako.
Lekola mollo wa godimo. Tloša e tee ya dipolaka mme o e swarele kgauswi le setho sa tšhipi ya hlogo ya silinta mola yo mongwe a waena setatara, mme ikinišene e dumišwa. Netefatša gore ga o sware setho sefe goba sefe sa tšhipi sa polaka, ka gobane e tla go tšhouka, wa omelela. O swanetše go bona mollo wa botala bjo bo tseneletšego, ge o se na maatla e bile o le o moserolwana, goba ge go se na taetšo ya mollo, hlahloba letsogwana la rotara ka tlase ga sekhurumelo sa kabo, lekola gore ga se ya robega, goba e hlagetše. Lekola gape gore poraše ya khapone ka mo gare ga sekhurumelo ga e kgome letsogwana la rotara Ge dilo di le seemong seo se lokilego, lebelela ka go mollo wa fase.
Motato wa mollo wa fase o kitima go tloga go khoile ya ikinišene go ya lehlakoreng ka (distributor). Ke motato o mo sesane wo o atišago go robega mo o tsenago ka gare ga kabo. Ge o lokile, mme ge koloi e na le kabo ya mmotlolo wa kgale le dipointe, gona o swanetše go tloša sekhurumelo sa kabo mme o bule dipointe gannyane ka setšhophakurufu mola mmotoro o duma. Mollo wo mo nnyane o swanetše go tshela ge o bula dipointe. Ge mollo o bonagala gona o ka tšea gore mollo wa fase o lokile, fela ge mollo o se gona, gona go na le seo se sa sepelego gabotse ka metato. Ge dipointe di bulegile ge o tloša sekhurumelo, gona o swanetše go dikološa entšene ka setatara go fihlela di tswalelega, pele o leka go di bula.
Tekolo ya mafelelo ke go bona gore naa makhura a fihlela go khabareitha Tloša bogodimo bja sehlatswamoya, mme o bone ge e le gore makhura a tsena ka go mogolo wa khabareitha ge o tloša letsogo leo le kgomaretšego serurubele sa throtlele.
Ditekolo tše gantši di tla hwetša mafelo a diphošo tšeo di hlolago go ema tseleng.
Dithaere di swanetše go lekolwa kgafetšakgafetša, mme dintlha tšeo di latelago di bontšha tše dingwe tša diphošo tšeo o swanetšego go di ela hloko. Ge e le gore se sengwe sa dilo tše se a ipontšha, bonana le setsebi sa tša dithaere.
Gofela ka thoko. Seo se tšea mekgwa ya go fapafapana. Lepanta la go thelela gabotse go dikologa thaere ka gare ga yona goba ka ntle ga yona ke sešupo sa khempa yeo e sa lokago. Thou e hlola gofela ka thoko ka go se lekalekane.
Gofela mo gare. Gofela ga mohuta wo gantši ke sešupo sa kgatelelo ye ntši ya moya wa thaere. Go otlela ka lebelo la godimo mo maetong a matelele a ka hlola se mo mathaereng a profaele ya fase, ka gobane go sepela ka lebelo la 120 km/iri go ja dithaere gabedi go feta ge o sepela lebelo la 70 km/iri.
Go fela ga kua ntlheng ya mafelelo ya ka gare le ya ka ntle. Ge kua ntlheng ya mafelelo ya ka gare le ya ka ntle di fela, seo gantši se šupa gore dithaere di sepela ka kgatelelo ya moya ye nnyane kudu ka lebelo leo le amogelegago.
Mafelo a go tšwa mafahla ka go se lekalekane. Seo se tsebega bjalo ka khaphing, seo gantši se hlola ke dimetšo tša šoko tšeo di fedilego, dihlahla tša kemišo tšeo di fedilego, goba dipering tša mabili tšeo di itaolago.
Re ka se tlogele go gatelela bohlokwa bja kgatelelo ya moya yeo e lekanego. Ge kgatelelo e le fase kudu e ama dithaere ka mekgwa ye mentši.
Ge lebelo le oketšega, tshenyego ya kgohlano ye kgolo e hlola gore gobe le lephoto la moya ka gare ga thaere mme le hlola phišo yeo e feteletšego, yeo e hlolago tshenyego ya sebopego sa thaere goba go palelwa ga yona. Go itaola mo go feteletšego go ama tshepetšo ya leotwana la go otlela, nepo ya tsela, go swarelela le tshwarelelo ya go dikologa. Le gona go sepela ka kgatelelo ya fase le ge e se ka mehla, goba gofela o rweša koloi morwalo wo boima, di ka hlola tshenyego yeo e kago bonagala morago bjalo ka phantšhara.
Kgatelelo ya moya wa dithaere go akaretšwa le thaere ya ka thoko di swanetše go lekolwa gatee ka beke, pele ga ge thaere e šetše e fiša, pele ga go otlela dikilomitara tše 10 go šomišwa setlabelo sa go ela kgatelelo seo se lokilego.
Dikhurumelo tša divelefe tšeo di sego gona di swanetše go bušetšwa, ka gore di diretšwe go thibela ditšhila go tsena ka gare ga divelefe, seo se ka hlola tahlegelo ya kgatelelo ya moya.
Tikološo ya dithaere ke ntlha ya tshekatsheko, dikhamphani tše dingwe di kgothaletša seo, tše dingwe dikhamphani ga di re selo ka ntlha yeo, mme BMW yona ga e kgothaletše seo. Go dikološa dithaere go dira gore di fele ka go lekana, fela mafelelong o swanetše go reka dithaere ka moka ka nako e tee, seo se tla go bitša tšhelete ye ntši
Molaotheo wa maemo ao a amogelegago Molaotheo wa SANTACO
Motšulo wa 5 : Molaotheo wa maemo ao a amogelegago le
Dipoelo tša thuto Baithuti ba tla bontšha kwešišo ya dikgontšhi tša Molaotheo wa maemo ao a amogelegago le
SEHLOGO
SEHLOGO SA KA TLASE
MEŠONGWANA
TEKOLO
Molaotheo wa maemo ao a amogelegago
Šomiša molaotheo wa maemo ao a amogelegago go araba dipotšišo ka go puku ya gago ya mešongwana.
Akaretša ditlhalošo tša mekgwatshepetšo yeo e beilwego ka go Molaotheo wa SANTACO
Phethagatšo ya mešongwana yeo e lego ka go puku ya mešongwana ka katlego e tla bontšha kwešišo ya dikgontšhi tša Molaotheo wa maemo ao a amogelegago a intaseteri ya dithekisi ke baemedi.
SEO SE HLALOŠWAGO KE MOTŠULO WO
Motšulo wo o tla re fa sebaka sa go lebelela ka go Molaotheo wa Bosetšhaba mabapi le intaseteri le ka mokgwa wo diinstithušene di ikamanyago le thekgo ya dikakanyo tša Khansele ya Bosetšhaba
Ka go Motšulo wo o tla:
Kaonafatša kwešišo ya gore ke ka lebaka la eng SANTACO e hlamilwe
Kaonafatša kwešišo ya gago ya dikarolo tšeo di bapalwago ke SANTACO.
Lekola mekgwatshepetšo yeo e laolago sebopego.
Ahlaahla mohuta wa boitšhupo (logo)
Lemoga maikemišetšo a sebopego sa Molaotheo wa maemo ao a amogelegago a Mokgatlo wa Dithekisi.
Se se ntšhetša nyanyeng mabaka ao a dirilego gore Intaseteri ya Dithekisi e gole ka mo go makatšago mo mengwageng ya bo 1980 mme ka nako yeo e be e šomišwa bjalo ka Matlafatšo a Babaso ka go Ekonomi.
Moya wa go hloka kganyogo ya go fa bathobaso ditirelo o ile wa hlola intaseteri yeo e bego e hloka molao, yeo e buletšwego mang le mang, yeo e sa tlišego letseno mme e laolwa ka boganka le bohlokotsebe, matšhošetši le tšhomišompe.
Selebišwa sa motheo sa Khansele ya Dithekisi ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (SANTACO) ke go hlama intaseteri ya dinamelwa tša dithekisi yeo e hlokago dikgakgano, yeo e kopanego, e nago le temokrasi, e tshepagalago e bile e šomišega, yeo e direlago setšhaba ka mohlala wa dinamelwa tšeo di bolokegilego ka tefelo yeo e amogelegago go akaretšwa ka gohle dihlangwa ka moka tša intaseteri ya dithekisi.
Maikemišetšo le dilebišwa tša Khansele ya Dithekisi ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (SANTACO) di hlalošwa ka tlase ga mešomo yeo e latelago:
Mošomo wa boemedi le taolotshepetšo
Mošomo wa bolaodi
Mošomo wa kagoleswa ya kgwebo le ekonomi
Mošomo wa tša bobotlana le phedišano
Mošomo wa boeletši
Mošomo wa boemedi le taolotshepetšo
Ke go:
Ikopanya le go kalatša le mmušo mo maemong ka moka.
Kopantšha dikakanyo tša maloko a yona ka merero ya intaseteri le go emela dikgahlego tša maloko a yona go ditho tša selegae, dilete, profense, bosetšhaba, dinagakgauswi le boditšhabatšhaba.
Kabelo ya dinamelwa ye hlwahlwa, ya maikarabelo, le tirelo ya taolotshepetšo ya botshepegi le seporofešenale go maloko a yona.
Go emela intaseteri ya dithekisi mo go swanetšego le nakong yeo e swanetšego.
Mošomo wa kagoleswa ya kgwebo le ekonomi
Go godiša matlafatšo a bathobaso ka go ekonomi ka go intaseteri ya dinamelwa.
Go fetola pono le kwešišotlhaloganyo ya beng ba dithekisi tša dipese tše nnyane le bašomi ka go tšona go lemoga gore go na le dikgoba tše dingwe tše dintši ka go intaseteri ya dinamelwa.
Go godiša tšhomišanommogo ya mehuta ye mengwe ye mentši magareng ga mehuta ka go fapana ga yona ya dinamelwa.
Go fetolela intaseteri ya dinamelwa ka go sebapadi se segolo le moabi wa dinamelwa go ya ka dinyakwa tšeo di fetogago tša tiragatšo ka go mothopo wo mogologadi ka go Dinamelwa tša Borwa bja ka Afrika le diintaseteri tša kamano.
Mošomo wa tša bobotlana le phedišano
Go:
Netefatša gore intaseteri ya dithekisi tša dipese tše nnyane e bapala karolo yeo e nago le mohola ka go polokego ditseleng le go batho ka mokgwa wa maikarabelo mo dinamelweng tša bona.
Hlohleletša tšweletšo le tšhomišo ya ditlabelo tšeo di amogelegago mo tikologong yeo e phephilego ge ba fana ka ditirelo tša dinamelwa mme seo se tla fokotša lešata, tšhomišo ye kaone ya methopo ya tlhago le tšhilafalo ye tlase ya moya le meetse.
Netefatša gore maloko a a lemoga le go kwešiša gore ba amega ka go kabelo ya ditirelo tša setšhaba tšeo di nago le kgahlego ye kgolo ka go ditlamorago setšhabeng mme ba swanetše go šoma ka mokgwa wo o nago le maikarabelo.
Ruta setšhaba ka ga polokego ditseleng le magato a mangwe a polokego.
Bea mookamedi go šoma ka dingongorego mabapi le kabelo ya tirelo ka go intaseteri.
Mošomo wa boeletši
Go:
Tšweletša melawana go laola le go sepetša polokego, go šoma ka bokgwari le tšwelopele ya intaseteri ya dinamelwa.
Hlama, godiša le go phošolla ka tokišo le go ganetša molao goba diphetolo go wona goba diphetogo ka go molao, ditiragatšo goba mokgwatshepetšo, tšeo di amago intaseteri ya dinamelwa.
Thibela setlwaedi le mediro yeo e ikemišeditšego go hlola mapheko goba go tsena ka gare ga ditokelo le maswanedi a intaseteri ya dinamelwa le maloko a yona.
Tšea boleloko goba go šomišana le ditho tšeo di amegago ka gare ga goba ka ntle ga Repapoliki ya Afrika Borwa, mo dikgahlegong tša intaseteri ya dinamelwa tša dipese tše nnyane.
Karolo ye ya Molaotheo e hlaloša:
Mokgatlo bjalo ka " setho sa molao" seo se ngwadišitšwego bjalo ka khamphani ya karolo ya 21.
Le boitlamo bja wona go temokrasi le kaonafatšo ya ditšhaba tšeo di bego di hlokišwa dikgoba nakong ya pele ka gare ga intaseteri ya dinamelwa ya setšhaba.
MEKGWATSHEPETŠO
Karolo ye ya molaotheo e hlaloša mekgwatshepetšo yeo e fapanego yeo e laolago:
Sebopego, boleloko, melawana, dikgoba tša kgwebo, maitshwaro le maikarabelo a ditshenyego a Khansele ya Dithekisi ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (SANTACO).
MOKGWATSHEPETŠO 1: BOLELOKO
Kakaretšo: dintlha tša:
Mekgwa ya go tsenela
Ditokelo le maikarabelo le magato a kgalemo ke tše dingwe tša merero yeo e hlalošwago ka go karolo ye.
MOKGWATSHEPETŠO 2 –16: SEBOPEGO SA MOKGATLO
Karolo ye e hlaloša sebopego go ya godimo sa mokgatlo.
Sethalwa seo se latelago se ala maemo a tsenelano. Mešomo yeo e latelanago le maikarabelo a dibopegwana tša ka tlase le batho di hlalošwa ka gare ga magoro ao a fapanego.
MOKGWATSHEPETŠO 17: MAITSHWARO
Karolo ye e hlaloša melato yeo e fapafapanego le magato a kgalemo ao a tlago tšewa kgahlanong le motho.
Lebelela puku ya mošongwana: Motšulo 5 Mošongwana 1
Mošongwana wo sepelelana le dikgaolo tše dingwe ka tlase ga mekgwatshepetšo le mohola wa moono wa Khansele. (Mekgwatshepetšo 18-25)
KOMITI YA MOLAOTSHEPETŠO LE TAOLOTSHEPETŠO
Karolo ye ya Molaotheo e hlaloša melaotshepetšo le dibopego tšeo di thušago ka go phihlelelo ya ponelopele le maikemišetšo a Khansele ya Dithekisi ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (SANTACO).
DIPOELO
Ka go yuniti ye o tla:
Lemoga maikemišetšo le sebopego sa Molaotheo wa Maemo ao a Dumelelegago wa Mokgatlo wa Dithekisi.
Leloko le lengwe le le lengwe la Khansele ya Dithekisi ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (SANTACO) e tla ba leloko la Mokgatlo wa Dithekisi wa Selegae.
Mokgatlo wa Dithekisi wa Selegae o tla ba le bonnyane bja maloko a 30 bao ba atlegago go ka ba maloko go ya ka Molaotheo wa Mokgatlo woo wa Selegae. Mokgatlo wa Selegae o ka nna wa ba le maloko a ka tlase ga 30 morago ga ge tumelelo yeo e ngwetšwego ya PMC ya Khansele ya Dithekisi ya Porofensi e kgopetšwe e bile e filwe.
Ke fela Mokgatlo wa Selegae wo o tlago tsebega go ya ka kgaolo ya lefelo. Seo se ka hlokomologwa ge tumelelo yeo e ngwetšwego ya PMC ya Khansele ya Dithekisi ya Porofensi gammogo le NEC ya Khansele ya Dithekisi ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa (SANTACO) e kgopetšwe, e bile e filwe.
Molaotheo wo Mokgatlo woo wa Dithekisi o šomago o swanetše go ba le tshedimošo yeo e latelago:
Leina le nomoro ya boingwadišo ya Mokgatlo le dintlha tša lefelo.
Mohuta wa mokgatlo
Boleloko bja mokgatlo
Mafelo a tiragatšo tsela yeo e ngwadišitšwego yeo e šomišwago ke maloko a mokgatlo di swanetše go ngwalwa ke mokgatlo.
Komiti Phethiši ya mokgatlo gammogo le:
Tlhalošo ya maswanedi, kgetho ya maina le go kgetha ga badulakantoro
Boleloko
Lebaka la go dula kantoro
Go tlošwa kantorong
Go bewa legatong ga maloko a komiti phethiši
Mešomo le maikarabelo.
Dikomiti tšeo di emego: di tla kgethwa go laola le go diragatša mešomo ye mengwe ka gare ga mokgatlo bjalo ka:
Mešomo ya kgalemo
Komiti ya tša ditšhelete
Tlhahlo le Tšweletšo
Tharollo ya dingongorego
Boleloko bja mokgatlo
Dinyakwa tša boleloko
Tlogelo ya boleloko
Tselatshepetšo ya go dira dikgopelo
Tselatshepetšo ya tshekoleswa
Mešomo le ditokelo tša maloko.
Letlakala la boleloko
Ditšhelete tša boleloko.
Dikopano tša kakaretšo tša ngwaga ka ngwaga (AGM)
Mešomo, mediro le maatla a dikopano tša kakaretšo tša ngwaga ka ngwaga (AGM)
Ditsebišo tša dikopano tša kakaretšo tša ngwaga ka ngwaga (AGM)
Khoramo
Dintlha tša dihlogo le metsotso
Go kgetha
Dikopano tšeo di ikgethang tša kakaretšo
Ditokelo tša go bitša Kopano yeo e ikgethang ya Kakaretšo (SGM)
Tselatshepetšo ya go bitša Kopano yeo e ikgethang ya Kakaretšo SGM
Khoramo ya Kopano yeo e ikgethang ya Kakaretšo (SGM)
Go kgetha ka go Kopano yeo e ikgethang ya Kakaretšo (SGM)
Kopano ya kakaretšo ya kotara ka kotara (QGM)
Tselatshepetšo ya go bitša Kopano ya Kakaretšo ya Kotara ka Kotara (QGM)
Khoramo ya Kopano ya Kakaretšo ya Kotara ka Kotara (QGM)
Go kgetha ka go Kopano ya Kakaretšo ya Kotara ka Kotara (QGM)
Kgwebo ka go Kopano ya Kakaretšo ya Kotara ka Kotara (QGM)
Kopano ya kakaretšo ya maloko.
Ditšhelete le otiti ya ka ntle
Ditšhelete tša go ingwadiša ngwaga ka ngwaga
Ngwaga wa ditšhelete
Tumelelo ya go šomiša tšhelete
Mešomo ya kgalemo
Tselatshepetšo ya kgalemo
Tselatshepetšo ya tshekoleswa
Tselatshepetšo ya ngongorego
Komiti ya ngongorego
Tselatshepetšo ya maemo ao a dumelelegago ya ngongorego
Phetolo ya Molaotheo
Kopantšho
Tšhwalalanyo ya mokgatlo
Kgokeletšo:
Foromo ya ngongorego
Melao ya maitshwaro
Lebelela mošongwana wa 2 Motšulo wa 5 ka go puku ya mešongwana.
Bala mme o akaretše ditlhalošo tša mekgwatshepetšo yeo e hlalošwago ka go Molaotheo wa SANTACO.
Hlalošetša sehlopha ka moka.
MOKGWATSHEPETŠO WA 18: MELAWANA
MOKGWATSHEPETŠO WA 19: PEAKANYO YA BOHLATLAMI MO MABAKENG A GO SE DIRE MOŠOMO GOBA LEHU
MOKGWATSHEPETŠO WA 20: DIKGOBA TŠA KGWEBO
MOKGWATSHEPETŠO WA 21: DIPHETOLO
MOKGWATSHEPETŠO WA 22: THERIŠANO YEO E IKGETHAGO
MOKGWATSHEPETŠO WA 23: TLAMEGO YA MAIKARABELO
MOKGWATSHEPETŠO WA 24: NAKO YA MAGARENG YA PHETOGELO
MOKGWATSHEPETŠO WA 25: TŠHWALALANYO
MOLAOTHEO WA MAEMO AO A AMOGELEGAGO WA MEKGATLO YA DITHEKISI
Šomiša tokomane ya gago ya molaotheo go hwetša dikarabo tša dipotšišo tšeo di latelago:
Potšišo ya 1. Naa mošomo wo o latelago ke wo mongwe wa dilebišwa tša mokgatlo?
Go netefatša gore maloko a šoma ka gare ga tumelelo ya dilaesense tša bona tša tšhomo la ka gare ga molao ka kakaretšo?
Potšišo ya 2. Naa leloko la Komiti Phethiši le ka dula kantorong lebaka le le kae, mme a ka kgethwa gape?
Potšišo ya 3. Bolela mešomo ye meraro ya Komiti Phethiši
Potšišo ya 4. Naa Komiti yeo e Emego e bapala karolo e fe ka go Tlhahlo le Tšweletšo mme ke maloko a makae ao a swanetšego go ba ka mo komiting?
Potšišo ya 5. Ahlaahla lebaka le tee leo ka lona boleloko bo ka kgaolwago ka lona.
Potšišo ya 6. Ke maloko a makae ao a dirago khoramo ka go Dikopano tša Kakaretšo tša Ngwaga ka Ngwaga (AGM)?
Potšišo ya 7. Hlaloša mokgwatshepetšo wa go kgetha ka go Kopano yeo e ikgethang ya Kakaretšo (SGM)?.
Potšišo ya 8. Ke maloko a makae ao a swanetšego go bula mmogo akhaonto ya panka ya mokgatlo?
Potšišo ya 9. Ke maloko a makae (%) ao a swanetšego go ba gona go tšea sephetho sa go phatlalatša Mokgatlo?
Dipoelo tša Thuto :Baithuti ba tla bontšha kwešišo ya gore Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF) le šoma bjang le kamano ya lona le Intaseteri ya Dithekisi.
SEHLOGO
SEHLOGO SA KA TLASE
MEŠONGWANA
TEKOLO
Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF).
Efa batšeakarolo mošongwana wa go bapetša dintlha gore ba kwešiše kakanyo ye ya sebopego sa (NQF).
Ka go šoma ka katlego mešongwaneng ka moka yeo e filwego ka go manyuale, baemedi ba tla bontšha kwešišo ya gore Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF) ke eng, maemo a mangwalo a thuto le ka mokgwa wo ba ka holegago ka gona.
Thuto ya pele
Ahlaahla seemo seo se tlago kgontšha batšeakarolo go araba dipotšišo tšeo di lego mabapi le thuto ya pele le tekolo
Mangwalo a thuto/Maemo a yuniti
Hlaloša tsela yeo ka yona mangwalo a thuto/maemo a yuniti a tšweletšwago ka yona go netefatša kobamelo ya maemo ao a amogelegago le dinyakwa
NAA MOTŠULO WO O HLALOŠA ENG
Motšulo wo o hlaloša kwešišagalo ya Legoratšhomo la Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF).
Bjalo ka ge re šomana le motšulo wo re tla aga kwešišo ya:
Gore ke ka lebaka la eng Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)
le hlamilwe
Batšeakarolo bao ba fapanego bao ba amegago
Maemo a mangwalo a thuto le
Gore motho a ka holega bjang ka
Ka go motšulo wo o tla:
Tlatša dikarabo tšeo di lebanego tšeo di tla maatlafatšago kwešišo ya gago ya sebopego sa Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF).
Ahlaahla seemo seo se tlago go go thuša go araba dipotšišo tšeo di golaganego le thuto ya pele (RPL) le tshekaseko.
TSENYO YA
Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)
Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)
Maikemišetšo a tsenyo ye ke go go tlabela ka tsebo yeo e tlago go go thuša go latela dipoledišano le dibopego tšeo di amanago le thuto le tlhago.
Mo, re tla no go hlalošetša ka boripana ka ga dibopego le mekgwa yeo e beilwego go netefatša gore thuto ye hlwahlwa le tlhahlo di a diragatšwa.
Seo se latelago bjale ge, ke kalo yeo re tlago e šomiša go re hlahla ge re šoma ka go Motšulo wa 6,7.
Mehola:
Mo karolong ye o tla:
Bontšha mabaka le mekgwa yeo ka yona Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba a hlamilwego ka gona
Tlatša sethalwa seo se bontšhago setswalle magareng ga Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF) le Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa (SAQA).
Ngwala tlhalošo ya semolao ya tlhamo ya Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa (SAQA).
Hlatha mešomo ya SETA le TETA ka go tšweletšo le mekgwa ya taolo.
Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)
Bohlokwa bja Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)
E re re go fe mehlala ye mmalwa ya mekgwatshepetšo ye gore o kgone go kwešiša bohlokwa bja Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)
Mekgwatshepetšo
Mohlala
Seo se ra gore maemo le mangwalo a thuto ao a beilwego ke Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF) di tla tsebagala mme tša dumelelega go bosetšhaba le go boditšhabatšhaba
Kopantšho
Le kopantšha thuto le tlhahlo. Ka mokgwa wo motho o kgona go feta gabonolo lefapheng le lengwe la thuto go ya go le lengwe.
Kelohloko ya thuto ya pele
Ka (NQF) thuto ya gago yeo o e hweditšego pele, e ka ba ka mokgwa wo o beakantšwego goba seemong seo se sa beakanywago e tla elwa hloko. O tla lekolwa ka seo o se ithutilego sona mme wa bewa mo maemong ao a go swanetšego a thuto le tlhahlo.
Tshepo o šomile femeng ya go penta mengwaga ye mentši bjalo ka mookamedi. O rometšwe ditlhahlong tše mmalwa tša nakwana tša taolo ya bašomi mme o na le mangwalo a seo. O dirile dikgopelo tše ntši tša mešomo gomme o boditšwe gore mangwalo a gagwe ga a amogelege.
Ka Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF), maitemogelo le dithuto tše kopana tša nakwana tša Tshepo di ka sekasekwa, tša amogelwa mme tša netefaletšwa tumelelo. A ka šoma lefapheng la methopo ya batho mo khamphaning mo bokgoni bja gagwe bja diatla ge bo kopane le maitemogelo a gagwe a go šoma ka batho le kgahlego ya gagwe ya go thekga bašomi, tšeo ka moka di ka mo dira mošomi ka batho yo a nago le tsebo yeo e amogelegago.
Phihlelelo
Ka nako ya gagwe ya go tšwa la mafelelo a amega kotsing yeo e ilego ya mo šia a sa hlwele a na le leoto mme a se hlwele a kgona go otlela. Nakong ya ge a sa otlela o ile a ba le kgahlego go tša mohlagase mme o be a fela a lokiša dilo le go tsenya ditlabelo tša mohlagase mo metseng ya batho. O ile a ithuta bokgoni bjo bo ntši.
Go na le gore a dule gae o ka re ke mafelelo a lefase, a ka nagana go ka hlahlwa bjalo ka ramohlagase. Bokgoni bjo a ilego a ithuta bjona bo tla mo thuša go feleletša dithuto tša gagwe, o tla lekolwa mme a fiwa maatla a boitemogelo bja gagwe go seo.
Mekgwatshepetšo ye mengwe ya bohlokwa bjo bo swanago le bjoo e fiwa ka tlase fela ga e hlalošwe.
Ikhweletše tshedimošo ka yona mme o tla thoma go lemoga bohlokwa bja Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)
Tshwanelo; Tshepelelano; Phetologelo; Tšwelopele; go ka swarega; kwešišagalo
Sebopego sa Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF) NQF
Maemo
Mohuta wa mangwalo a thuto
Thuto le Tlhahlo ya Maemo a ka Godimo
Dinyakišišo tša ka godimo ga bongaka
Bongaka
Dikgerata tša Mastase
Dikgerata tša Bosetšhaba tša Pele
Ditifikeiti tša Bosetšhaba
Thuto le Tlhahlo ya Tšwetšopele (FETC)
Thuto le Tlhahlo ya Tšwetšopele
Ditifikeiti tša Bosetšhaba
Ditifikeiti tša Thuto le Tlhahlo ya Kakaretšo (GETC)
Naa nka holega bjang ka go Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)?
Seemo sa 1:
Moithuti yo a godilego yo a nago le Mphato wa 6
Ke nna Thabo ke na le mengwaga ye 25. Ke tlogetše sekolo ka morago ga Mphato wa 6. Ke mootledi wa dithekisi fela ke rata go ba akhaontente.
Thabo o swanetše go šoma tsela ya gagwe ya go ithuta gore a tle a hwetše mangwalo a gagwe ka mo maemong a Thuto le Tlhahlo ya Tšwetšopele (FET). O tla lekolwa go maitemogelo le thuto ya gagwe ya pele go ya ka maemo a tekolo ya dipoelo tša thuto. A ka kgona go ikgethela lefapha leo le swanetšego ka go maemo a Thuto le Tlhahlo ya Tšwetšopele (FET) mme ge a phethile maemo a 4 ka katlego a ka tšwela pele ka thutomošomo ya gagwe.
Seemo sa 2
Ke nna Vusi ke šomile mošomo wa go gatelela mariki mo intasetiring ya entšeniering mengwaga ye mentši. Beng mošomo ba ile ba nthomela dithutong mafelong a ntle ga khamphani go kaonafatša bokgoni bja ka moo ke ilego ka hwetša ditifikeiti. Khamphani ya ka e beakanywa leswa mme ke tšhoga gore nka felelwa ke mošomo. Ke rata go dira kgopelo ya mošomo intasetiring ye nngwe, fela ke ile ka botšwa gore mangwalo a ka a ka se elwe hloko. Ke rata go ba sešomi, mohlomongwe molokiši le modikološi. Naa tsebo ya ka le bokgoni di tla elwa šedi goba ke tla swanelwa ke go dira dilo ka moka ka leswa?
Ka go Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF), Dipoelo tša Vusi di tla ngwalwa ka go rekoto ya gagwe ya thuto. O tla kgona go fetolela tšeo di sepelelanago ka go mošomo wo moswa goba ka go dithuto tša gagwe. Ka dipoelo tšeo tša gagwe tšeo di elwago hloko a ka kgona go tšwela pele ka tsela ya gagwe thutomošomo ya ga bjale ka go intaseteri ye nngwe goba mohlomongwe a kgetha tsela ya thuto go hwetša mangwalo a bošomi.
Naa batho ba feta bjang go maemo ao a fapanego?
Naa o tla hwetša bjang mangwalo a thuto?
Mohlala wa mangwalo:
Setifikeiti sa Thuto le Tlhahlo ya Kakaretšo (Maemo a 1)
Setifikeiti sa Thuto le Tlhahlo ya Tšwetšopele: Mohlagase (Maemo a 4)
Tiploma ya Borutiši ya Bosetšhaba (Maemo a 5)
Kgerata ya Thuto ya Saense (Maemo a 6)
LEGORATŠHOMO LA MANGWALO A THUTO LA BOSETŠHABA
Bapetša mantšu ka go sekgoba sa A le dikgopolo/mafoko ka tlase ga sekgoba sa B. Ngwala fase nomoro ya ka go sekgoba sa A le tlhaka yeo e lebanego ka go sekgoba sa B
Sekgoba sa A
Mantšu
Sekgoba sa B
Kgopolo poelo
A. Poelo ya mokgwa wa thuto yeo e bolelago seo o ka se dirago le go se tseba tsela ya thuto
B. Maemo ao a kopantšwego ao a ikadilego a thuto le tlhahlo ao a ka akaretšago maemo a go feta le tee a mangwalo legato
C. E bontšha dinyakwa tša thuto ya tšweletšo ya bana ka go karolo ya maemo a kgapeletšego a thuto le tlhahlo ya kakaretšo ditlamorago
D. Lenaneo la thuto leo o le hlokago gore o tšwele pele ka go tsela ya thutomošomo yeo o e kgethetšego yona.
mphato
E. Tsela ya go lekola seo o se kwešišago kgato
F. Kelohloko ya gore o phethile dipoelo tša yuniti ya mošomo tekolo
G. Maemo go Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF) ao ka go wona mangwalo a tlago go fiwa
Naa o be o tla bea kae batho bao ba latelago mo go sebopego sa Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)?
a Mošomi wa ka lapeng yo a nago le mphato wa 3 Legato la 5 ?
b Caroline yo a nago le mengwaga ye 35 yo a ilego a tlogela sekolo morago ga Mphato wa 6 Legato la 8?
c Mootledi wa thekisi yo a feditšego Mphato wa 8 Legato la 10 mme a rata go tšwela pele ka go ithuta?
d Mootledi wa thekisi yo a feditšego Mphato wa Marematlou mme a rata go ithuta kua Thekinikone?
LEGORATŠHOMO LA MANGWALO A THUTO LA BOSETŠHABA (NQF)
Maemo
Thuto le Tlhahlo ya Maemo a ka Godimo
Dinyakišišo tša ka godimo ga bongaka
Bongaka
Dikgerata tša Mastase
Dikgerata tša Bosetšhaba tša Pele
Ditifikeiti tša Bosetšhaba
Thuto le Tlhahlo ya Tšwetšopele (FETC)
Thuto le Tlhahlo ya Tšwetšopele
Ditifikeiti tša Bosetšhaba
Ditifikeiti tša Thuto le Tlhahlo ya Kakaretšo (GETC)
Naa o ka rata gore o be kae mo sebopegong sa Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)?
Naa go a kgonagala gore o ka kaonafatša mangwalo a gago a thuto o ntše o le mootledi wa thekisi?
Naa TETA e fana ka eng seo se tlago nthuša go kaonafatša mangwalo a ka a thuto?
Karabo ya bothata bja Sipho e ka rarologa go ya ka Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)
Thuto ya Sipho ya pele e tla lekolwa go bona gore ke eng seo a se tsebago le seo a ka se dirago
Ge a bontšha gore o na le bokgoni mme a ka thomiša ka tsela ya thutomošomo, yeo e tlago go mo iša thwii go thutomošomo wo a ikgethelago wona
Ga a swanela go boela gape sekolong mme a ka ba le palo ya dithutopoelo tšeo di ka thušago go mangwalo a gagwe a akhaonting.
Potšišo:
Naa thuto ya pele e ra go reng?
Tekolo ke eng?
Mekgwatshepetšo ya Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)
Naa lentšu le mekgwatshepetšo le hlaloša eng?
Hlaloša mekgwatshepetšo yeo e latelago yeo e hlalošwago ka go Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF):
Kopantšho
Phihlelelo
Motšulo wa 7 : Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa
Dipoelo tša Thuto :Baithuti ba tla bontšha kwešišo ya Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa le kamano ya wona le Intaseteri ya Dithekisi.
SEHLOGO
SEHLOGO SA KA TLASE
MEŠONGWANA
TEKOLO
Mekgwatshepetšo le dintlha tša boleng
Mangwalo a thuto le Maemo a Yuniti
Tshekaseko ya seemo mabapi le tlhahlo le materiale wa tlhahlo:
Porokerama ya teko ya tlhahlo ya baotledi e hlamilwe ka go porofensi ya gago mme materiale yeo e fapafapanego e tšweleditšwe go diragatša lebaka le:
a Naa tlhahlo e swanetše go akaretša eng? bokgoni fela bja bootledi/tsebo b Ngwala dintlha tšeo di hlalošago boleng bja bokgoni bootledi/tsebo c Mo maemo a yuniti a šomišwago ke moabi, ke eng seo o naganago gore se swanetše go hlahla boleng bja materiale wa tlhahlo
Phethagatšo ya mešongwana yeo e filwego ka go manyuale wo e tla bontšha kwešišo ya sebopego le mediro ya (SAQA) ke baemedi
Motšulo wo o hlaloša kwešišo ya gore Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa bo hlamilwe bjang, dihlangwa le dihlangwa tša ka tlase ga bjona, le gore naa bolaodi bo na le maikarabelo afe le mešomo efe.
Motšulo wo o tla re ka mešomo yeo e filwego ka go wona, wa kgona go bontšha gore materiale le mangwalo a thuto a tšweletšwago ka gona le magato ao a tšewago go netefatša ditirelo tša boleng bja godimo.
Ka go motšulo wo o tla:
Bolela mešomo ya Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa (SAQA)
Bontšha kwešišo ya dihlangwa le mekgwa yeo e hlamilwego go netefatša tiragatšo ya diporokerama tša bokgoni bja maemo a godimo le maemo a diyuniti ga mmogo le mangwalo a thuto.
Sekaseka porokerama ya tlhahlo ya baotledi yeo e sa tšwago go hlangwa gore go tle go lekolwe dintlha tša boleng bjo bo amogelegago le tshepetšo yeo e dirilwego ka go kgopolo le tlhagišo ya porokerama ye.
Bontšha kwešišo ya tsela yeo ka yona mangwalo a thuto goba maemo a diyuniti di tšweleditšwego ka yona go netefatša kobamelo ya maemo le dinyakwa tšeo di amogelegago.
Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa
Nomoro ya 58 wa 1995
Ka go Motšulo wa 6 re lemogile gore ke ka lebaka la eng le mokgwa wo mo feng yeo ka yona Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF) le I le ka tsenywago tirišong.
Molao wo e be e le go hlagiša Bolaodi (motho wa molao) bjo bo tlago thekga maikemišetšo a Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF) a go:
Mešomo ya Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa (SAQA):
Molao o tšwela pele go hlaloša merero ya go swana le:
Sebopego sa Bolaodi
Se se dirwa ke batho bao ba fapanego ba tsebo yeo e ikgethago mo lefapheng la bona mme ba kgethilwe mekgatlo yeo e fapanego ya bosetšhaba goba ba kgethilwe ke Molaodi Pharephare, Lekgotla la Tlhahlo la Bosetšhaba, Porofešene ya Barutiši yeo e Kopanego, Dithekinikone le Uiyunibesithi, Bašomi bao ba Kopantšwego, ga mmogo le maloko ao a kgethilwego ke Letona.
a ba le maikarabelo go Bolaodi mo mešomong ya bjona go ya ka Molao b hlokomela bahlankedi le bašomi ba Bolaodi c ba mohlankedi wa akhaonting ya Bolaodi ya ditšhelete tšeo di tsenego, ditefelo tšeo di dirilwego le dithoto tšeo di kgonago go šuthišwa tšeo di rekilwego ke Bolaodi
Ga go hlokege go ka ahlaahla ka botlalo dintlha tšeo di hlalošwago ka go Molao.
Maatla a Bolaodi
Dikopano tša Bolaodi le dikomiti
Go tlogela dikantoro ke maloko a Bolaodi
Ditšhelete tša Bolaodi
Bahlankedi le bašomi ba Bolaodi
Dialawense le meputso ya maloko a Bolaodi le dikomiti
Otiti le pego ya ngwaga ka ngwaga
Melawana
Dipeakanyo tša phetogelo mabapi le ditho tšeo di lego gona ga bjale.
Mešongwana ye e hlaloša ka mokgwa wo Molao o nago le khuetšo go:
Tšweletšo ya mangwalo a thuto, maemo a diyuniti le diporokerama.
Netefatšo ya boleng ge go fiwa ditirelo.
Lebelela ka go puku ya mošongwana Motšulo wa 7, mošongwana wa 1,2 & 3
Sethalwa mo letlakaleng leo le latelago se bontšha tswalano ya dihlangwa tšeo di fapanego tšeo di bopago legoratšhomo le leswa la thuto:
Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto wa Afrika Borwa wa 1995
Šomiša letlakala le la dintlha go bona gore o ka lemoga maikemišetšo a go diriša Molao wo.
Tloka lepokisana leo o naganago gore le bolela nnete. O ka nna wa lebelela Motšulo wa 7 goba Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa (SAQA)
Ee
Aowa
Molao o kgontšha tšweletšo le tiragatšo ya Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba
Molao o kgontšha tlhamo ya motho wa molao yo a bitšwago Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa
Bolaodi bo tla hlokomela tšweletšo ya Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)
Bolaodi bo tla hlama mme bja kwalakwatša dinyakwa tša:
Ngwadišo ya ditho tšeo di nago le maikarabelo a go hlama maemo a thuto le tlhahlo goba mangwalo a thuto
Bolaodi bo tla hlokomela tiragatšo ya Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba (NQF)
Mošongwana wo o latelago o lebantšwe go wena gore o tšweletše kwešišo ya dihlangwa le mekgwa yeo e swanetšego go hlangwa ge go tšweletšwa diporokerama tša thuto go tšwa go maemo a diyuniti goba mangwalo a thuto.
O tla šomiša mantšu ao o a filwego go tlatša sethalwa seo se bontšhago magato ao a bontšhago Diporokerama tša Thuto tšeo di amogelegago.
Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa
NETEFATŠO YA BOLENG BJA THUTO LE THLAHLO
SETHO SA MAEMO SA BOSETŠHABA
DITHO TŠA TLHAMO YA MAEMO
Maemo a Yuniti / mangwalo a thuto SETA
TUMELELO MOITHUTI MOLEKODI
Mošongwana wa 4
O rata go dira dithuto tša bootledi bja seporofešene. Bea magato ao a latelago ka maemo a wona ka go latelana ga wona ka tshwanelo ge o dira seo:
Motšulo wa 8 Molao wa Tšweletšo ya Bokgoni le Molao wa Motšhelo wa Tšweletšo ya Bokgoni
Dipoelo tša Thuto :Baithuti ba tla bontšha kwešišo ya gore Melao ye e kgontšha bjang tlhahlo le tšweletšo gore di lefelwe mafelong a mošomo.
SEHLOGO
SEHLOGO SA KA TLASE
MEŠONGWANA
TEKOLO
Molao wa Tšweletšo ya Bokgoni le Molao wa Motshelo wa Tšweletšo ya Bokgoni
Ke ka lebaka la eng Melao ye – Mehola
Lenaneo la Tšweletšo ya Bokgoni Mafelong a Mošomo
Batšeakarolo ba tla ngwala mehola ya Melao go bakgathatema ka go fapana ka go Intaseteri ya Dithekisi
Batšeakarolo ba tla hlaloša kwešišo ya bona ya karolo le mešomo ya TETA ka go Intaseteri ya Dithekisi
Ahlaahla lenaneo la Tšweletšo ya Bokgoni Mafelong a Mošomo
Ka go šoma ka katlego mešongwaneng ka moka yeo e filwego ka go manyuale, baemedi ba tla bontšha kwešišo ya mešomo ya TETA le mehola ya Molao wa Tšweletšo ya Bokgoni le Molao wa Motshelo wa Tšweletšo ya Bokgoni mo intasetiring ya bona
Ka go motšulo wo re ile go nyakišiša gore Melao ye e kgontšha bjang tlhahlo le tšweletšo gore di lefelwe mafelong a mošomo.
Go kgontšha legoratšhomo la go hlama le go diragatša maanotshepetšo a bosetšhaba, lefapha le mafelo a mošomo, go tšweletša le go kaonafatša bokgoni bja maatla a bašomi ba Afrika Borwa; go tsenya maanotshepetšo ao ka go Legoratšhomo la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba leo le hlalošwago ka go Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto 1995; go kgontšha boithuti bjo bo kgontšhago mangwalo a thuto a mošomo ao a dumelelwago; go kgontšha tefelo ya tšweletšo ya bokgoni ka go šomiša lenaneo la tšhelete ya motšhelo le Sekhwama sa Bosetšhaba sa tšweletšo ya bokgoni; go kgontšha le go laola tshepetšo ya ditirelo tša mešomo; le go kgontšha merero yeo e lego mabapi le tšeo.
Bontši bja bakgathatema ka go Intaseteri ya Dinamelwa ba amogetše molaotlhakwa wa tšweletšo ya bokgoni mme ba dirile tšweletšo ya bokgoni karolo ya ka gare ga maanotshepetšo a dikgwebo tša bona.
Bjale ge, re tla ikamanya le dintlha tša Molao wo tšeo di amanago le seo go leka go go fa kwešišo ya tshepetšo yeo e amanago le go tšweletšwa ga lenaneo la tšweletšo ya bokgoni mafelong a mešomo le ka mokgwa wo mong mošomo a ka holegago ka gona ge a ka tšea karolo.
Ka go motšulo wo o tla:
Ngwala mehola ya Molao go bakgathatema ka go fapana
Ngwala mešomo le ditiragatšo tšeo di swanetšego go dirwa ke TETA go netefatša gore lenaneo la tšweletšo ya bokgoni la lefapha ka gare ga maanotshepetšo a Legoratšhomo la Tšweletšo ya Bokgoni la Bosetšhaba le a diragatšwa.
Ahlaahla lenaneo la Tšweletšo ya Bokgoni Mafelong a Mošomo go bontšha bohlokwa bja peakanyo yeo e kopanetšwego magareng ga mong mošomo le bašomi.
MOLAO WA TŠWELETŠO YA BOKGONI 1998
Dipoelo:
Ka go yuniti ye o tla:
Ahlaahla maikemišetšo a Molao mme wa latedišiša ditsela tšeo ka tšona maikemišetšo ao a ka go fihlelelwa.
Maikemišetšo a Molao
Go tšweletša bokgoni bja maatla a bašomi ba Afrika Borwa –
a go oketša maemo a peeletšo ka go thuto le tlhahlo ka go mmaraka wa mešomo le go kaonafatša dipoelo tša peeletšo yeo;
b go hlohleletša beng mošomo go fana ka lefelo la mošomo leo le ka go šoma bjalo ka tikologo yeo e fago thuto;
c go hlohleletša bašomi go tšea karolo ka go boithuti le ka go diporokerama tše dingwe;
d go kaonafatša dikgoba tša mešomo go batho bao ba bego ba di hlokišwa peleng ka kgethollo yeo e bego e sa swanela le go lokiša seemo seo ka tlhahlo le thuto;
e go thuša bašomi go nyaka mošomo le go tsena ka gare ga mmaraka wa mešomo.
Na maikemišetšo a a tla fihlelelwa bjang?
Ka go -
a hlama legoratšhomo la instithušene le la ditšhelete;
b hlohleletša mohlakanelwa magareng ga setšhaba le makala a poraebete a ekonomi go fana ka thuto le tlhahlo ka gare ga lefelo la mošomo;
c šomišana le Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa SAQA
Lebelela ka go puku ya mešongwana: Motšulo wa 8, Potšišo ya 1
Dipoelo:
Ka go yuniti ye o tla:
Kwešiša karolo yeo e bapalwago ke Bolaodi bja Bosetšhaba bja Tšweletšo ya Bokgoni
Lebelela sethalwa go bona mo Bolaodi bja Bosetšhaba bja Tšweletšo ya Bokgoni (NSA) bo beilwego ka go sebopego ka kakaretšo (Kgaolo 1 letlakala la mafelelo)
Karolo yeo e bapalwago ke Bolaodi bja Bosetšhaba bja Tšweletšo ya Bokgoni a Go eletša Letona ka ga:
i Molaotshepetšo wa bosetšhaba wa tšweletšo ya bokgoni ii Maanotshepetšo a bosetšhaba a tšweletšo ya bokgoni iii Ditlhahlotsela ka ga tiragatšo ya maanotshepetšo a bosetšhaba a tšweletšo ya bokgoni iv Kabelo ya ditšhelete go tšwa ka go Sekhwama sa Bosetšhaba sa Tšweletšo ya Bokgoni v Melawana yeo e swanetšego go dirwa b Go šoma le Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo SETA ka ga –
i Molaotshepetšo wa bosetšhaba wa tšweletšo ya bokgoni ii Maanotshepetšo a bosetšhaba a tšweletšo ya bokgoni c Go bega go Letona ka ga tšwelopele yeo e dirilwego ka ga tiragatšo ya Maanotshepetšo a bosetšhaba a tšweletšo ya bokgoni d Go nyakišiša merero yeo e hlagago ge go diragatšwa Molao le e Go diragatša maatla le mešomo bjalo ka ge di laelwa ke Molao
Lebelela ka go puku ya mešongwana: Motšulo wa 8, Potšišo ya 2
Dipoelo:
Ka go yuniti ye o tla:
Kgona go hlaloša mešomo ya Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo (SETA)
Hlaloša mekgwa ya go lefela Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo (SETA)
MEŠOMO YA BOLAODI BJA LEFAPHA BJA THUTO LE TLHAHLO (SETA)
Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo (SETA) bo swanetše go:
a Tšweletša lenaneo la lefapha la tšweletšo ya bokgoni ka gare ga legoratšhomo la bosetšhaba la tšweletšo ya bokgoni b Diragatša lenaneo la lefapha la tšweletšo ya bokgoni c Hlohleletša le go godiša boithuti d Ngwadiša dikwano tša boithuti e Kgoboketša le go lefela metšhelo ya lefapha ya tšweletšo ya bokgoni f Šoma le Bolaodi bja Bosetšhaba bja Tšweletšo ya Bokgoni g Bega go Molaodi Pharephare h Thwala bašomi i Diragatša mošomo ofe goba ofe bjalo ka ge o laelwa ke Molao
Lebelela ka go puku ya mešongwana: Motšulo wa 8, Potšišo ya 2
Ditšhelete tša Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo (SETA)
BOLAODI BJA LEFAPHA BJA THUTO LE TLHAHLO (SETA) BO HWETŠA DITŠHELETE GO TŠWA GO:
a metšhelo ya tšweletšo ya bokgoni yeo e kgoboketšwago ka go lefapha la yona lebelela sethalwa letlakaleng leo le latelago b thušo ya tšhelete, dimpho le dikgopelo tšeo bo di fiwago c letseno go tšwa go ditirelo tšeo bo di fago d letseno leo le tšwago go tšhelete yeo e tswalago go yeo e bolokilwego bjalo bjalo.
Tšhelete yeo e hwetšwago ke Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo (SETA) e swanetše go šomišwa fela ka mokgwa wo o beilwego le go diragatša mešomo ya yona le go lefela taolotshepetšo ka gare ga mapheko ao a beilwego
TEFELO YA TŠWELETŠO YA BOKGONI
Ka go leka go diragatša tlhahlo ya bokgoni mo mafelong a mošomo mme ra imolla tefelo ya tlhahlo, lenaneo la motšhelo le tsentšwe go hlohleletša mekgatlo go tšea karolo.
Mekgatlo e tla swanelwa ke go fihlelela dinyakwa tše dingwe tša motheo tša go ka fiwa thušo ya tšhelete. Ge bašomi ba Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo (SETA) ba hlahloba Lenaneo la Tšweletšo ya Bokgoni Lefelong la Mošomo ba tla šomiša dinyakwa tšeo.
THUŠO YA TŠHELETE YA LENANEO LA TŠWELETŠO YA BOKGONI LEFELONG LA MOŠOMO
TETA-SETA e ka lefela thušo ya tšhelete ya lenaneo la tšweletšo ya bokgoni lefelong la mošomo go mong mošomo yo mongwe le yo mongwe yo a:
Ngwadišitšego Mosepediši wa Lenaneo la Tšweletšo ya Bokgoni yo a thwetšwego ka go ikopanya le bašomi goba baemedi ba bona.
Filego Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo (SETA) tshedimošo ka moka yeo e amegago mabapi le Mosepediši wa la Tšweletšo ya Bokgoni ka go foromo yeo e beilwego
Hlagišitšego Lenaneo la Tšweletšo ya Bokgoni Lefelong la Mošomo ka letšatši leo le beilwego ke Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo (SETA) leo le nago le dinyakwa tša motheo tšeo di latelago:
Leina, dintlha tša kgokagano, aterese ya madulo le mohuta wa kgwebo ya mokgatlo
Nomoro ya Ditirelo tša Kgoboketšo ya Metšhelo ya Afrika Borwa (SAR) le nomoro ya SDL
Leina le dintlha ka botlalo tša Mosepediši wa Lenaneo la Tšweletšo ya Bokgoni
Palomoka ya bašomi le palomoka ya meputso ya ngwaga ya mafelelo a ngwaga wo o fetilego wa ditšhelete
Ditlapele tša ngwaga ka ngwaga tša tšweletšo ya bokgoni
Batho bao ba tlago fiwa thušo ya tšweletšo ya bokgoni
Sebopego sa bašomi ge e le gore ga se ba se iša ngwageng wo o fetilego
Tekolo ya sekgoba sa pharologanyo ya bokgoni le dinyakwa tša tlhahlo ka gare ga mokgatlo
Tshaeno go tšwa go motho yo a filwego maatla ka gare ga mokgatlo gammogo le Mosepediši wa Lenaneo la Tšweletšo ya Bokgoni SDF le moemedi wa bašomi motho yo wa mafelelo yena a ka dira seo ge mokgatlo o na le bašomi bao ba fetago ba 50.
Thušo ya tšhelete e ka lekana le % ya metšhelo yeo e lefelwago ke mong mošomo ka go ngwaga woo wa ditšhelete.
TŠHELETE YA GO THUŠA TIRAGATŠO YA TŠWELETŠO YA BOKGONI MAFELONG A MOŠOMO
TETA-SETA di ka lefela tšhelete ya go thuša tiragatšo ya tšweletšo ya bokgoni mafelong a mošomo go mong mošomo yo a:
Nago le maswanedi a go hwetša tšhelete ya thušo ya Lenaneo la Tšweletšo ya Bokgoni lefelong la mošomo
Yo a hlagišitšego pego ka ga tiragatšo ya gagwe ya Lenaneo la Tšweletšo ya Bokgoni lefelong la mošomo leo le nago le tshedimošo yeo e latelago:
Dintlha tša mokgatlo le Mosepediši wa Lenaneo la Tšweletšo ya Bokgoni
Diporokerama tša Thuto le Tlhahlo tšeo di filwego mo ngwageng wa ditšhelete (1 Aporele 2003 – 31 Matšhe 2004)
Pego ka ga batho bao ba filwego thuto le tlhahlo
Bohlatse bja gore ditlapele tša lefapha di etšwe hloko
Bohlatse bja tshepelelano le ditlapele tša Tekatekano
Tshaeno ya tumelelo.
Thušo ya tšhelete e ka lekana le ……% ya metšhelo yeo e lefetšwego ke mong mošomo ka go ngwaga woo wa ditšhelete.
THUŠO YE NNGWE YEO E KA AKANYWAGO YA TŠHELETE
TETA-SETA di ka šomiša letseno leo le šetšego la metšhelo, go akaretšwa tšhelete yeo e sego ya kgopelwa ke beng mošomo mabapi le thušo ya tšhelete ya motšhelo, go akanyetša dithušo tšeo:
Thušo ya boithuti - TETA-SETA di ka abela 80% ya thušo yeo go tšhelete ya baithuti ka go Porokerama ya Boithuti
Thušo ya Diporokerama tša Tšweletšo ya Bokgoni - TETA-SETA di ka abela ….10% ya tšhelete yeo ya thušo go Diporokerama tša Tšweletšo ya Bokgoni
Dipoelo:
Ka go yuniti ye o tla:
Lebelela foromo ya kwano ya boithuti mme wa kwešiša maikemišetšo a go tsenya tiragatšo ya boithuti.
Molao le boithuti.
Molao o hlaloša gore ke ka lebaka la eng go swanetše gore go hlangwe boithuti, bo ngwadišwe mme bo sepetšwe ka taolo.
Boithuti bo swanetše go ba le lenaneothuto leo le hlamilego ka sebopego sa lona mme le akaretše maitemogelo a tiragatšo ya mošomong yeo e itšeng le lebaka la maitemogelo.
Boithuti bo tla fana ka mangwalo a thuto ao a ngwadišitšwego le Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa (SAQA) mme mangwalo ao a amana le mošomo.
Dikwano tša boithuti
Kwano ya boithuti ke tokomane yeo e bofago ka semolao magareng ga -
Moithuti
Mong mošomo le mohlahli.
E tlatšwa ka go foromo yeo e beilwego mme e ngwadišitšwe le Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo ka mokgwa wo o beilwego.
Molao o tšwela pele go hlaloša:
Dikontraka tša mošomo le moithuti 18 le 18 magoro le dikgakgano tšeo di bago gona
Lebelela puku ya mošongwana: Motšulo wa 8,Potšišo ya 3
Tšeo di latelago ke kakaretšo ya merero ye mengwe yeo e lego mabapi le Molao yeo re ka se e šalego morago ga bjale:
Kgaolo ya 5: Diporokerama tša Tšweletšo ya Bokgoni
Kgaolo ya 6: Diinstithušene ka go Kgoro ya tša Mešomo
Kgaolo ya 7 Tefelo ya tša Tšweletšo ya Bokgoni
Kgaolo ya 8 Kakaretšo
Molao wa Tšweletšo ya Bokgoni
Seo se latelago ka fase ke setatamente sa kakaretšo sa Molao.
Bala setatamente se mme o dire tshwaetšo ka boripana ka se sengwe le se sengwe sa tšeo di latelago:
Ahlaahla dipotšišo tšeo di latelago tšeo di amanago le kakaretšo le tshedimošo yeo e hwetšwago ka go dikgaolo tšeo di amegago tša Molao, ka go sehlopha sa lena, bjale lekang go araba dipotšišo tšeo di latelago.
Šomiša tshedimošo ka go Molao ka tlase ga dikgaolo tšeo re go lemošago tšona.
Potšišo ya 1: (lebelela Kgaolo ya 1)
Efa mabaka a mararo gore ke ka lebaka la eng re swanetše go tšweletša bokgoni bja maatla a bašomi ba Afrika Borwa.
Ngwala mabaka a mangwe a mane gore ke ka lebaka la eng go tsentšwe Molao wo.
Potšišo ya 2: (Kgaolo ya 2 le 3)
Tlatša dikgoba tšeo di lego ka tlase go bontšha kamano magareng ga Bolaodi bja Bosetšhaba bja Tšweletšo ya Mošomo le Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo.
Dira kakaretšo ya mešomo ya ditho tše pedi.
Hlagiša kakaretšo ye go batšeakarolo ka moka ba sehlopha.
Potšišo ya 3 Boithuti (Kgaolo ya 4)
Boithuti ke eng? ………………………………………………….
Ge go le bjalo, ke bofe?………………………………………………..
Ge go le bjalo o ka bo fihlelela bjang?…………………………
Ke mahlakore a fe ao a swanetšego go saenela boithuti?
Potšišo ya 4 Kgaolo ya 5 Diporokerama tša Tšweletšo ya Bokgoni
Diporokerama tša Tšweletšo ya Bokgoni ke eng? (Bala tshedimošo ( letlakala la 15) mme le ngwale fase tlhalošo ya sehlopha sa lena )
Diporokerama tša Tšweletšo ya Bokgoni di lefelwa bjang?
Naa Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo e tšea kae tšhelete ya go lefela diporokerama tše? (letlakala la 19 Kgaolo ya 7 le yuniti ya 3 ya Manyuale)
Ke mang yo a nago le maikarabelo a go thala lenaneo la tšweletšo ya bokgoni lefelong la mošomo? lebelela 3.4 Yuniti ya 3 Kgaolo ya 2 ya Manyuale
Potšišo ya 5
Kgetha go tšwa go letlakala leo le filwego ka tlase, mešomo/tiragatšo yeo e swanetšego go tšewa ke Bolaodi bja Lefapha bja Thuto le Tlhahlo (SETA) go netefatša gore Lenaneo la Lefapha la Tšweletšo ya Bokgoni ka gare ga legoratšhomo la bosetšhaba la Tšweletšo ya Bokgoni le a diragatšwa.
Mohlala
Tiragatšo
Go diragatša Lenaneo la Lefapha la Tšweletšo ya Bokgoni
Kabelo ya thušo ya tšhelete go beng mošomo
Tiragatšo
Kgodišo ya boithuti
Tekolo ya mafelo a mošomo go dirišetšwa maitemogelo a tiragatšo ya mošomo
Tiragatšo
Go šoma le Bolaodi bja Bosetšhaba bja Tšweletšo ya Mošomo
Hlama boithuti
Go dumelela mananeo a tšweletšo ya bokgoni mafelong a mošomo
Tekolo ya mafelo a mošomo go dirišetšwa maitemogelo a tiragatšo ya mošomo
Thekgo ya tšweletšo ya materiale wa boithuti
Molaotshepetšo wa bosetšhaba wa tšweletšo ya bokgoni
Maanotshepetšo a bosetšhaba a tšweletšo ya bokgoni
Kabelo ya thušo ya tšhelete ka mokgwa wo o beilwego go beng mošomo, baabi ba thuto le tlhahlo le bašomi
Lenaneo la lefapha la tšweletšo ya bokgoni
Go kaonafatša kgontšho ya go ithuta
Hlokomela thuto le tlhahlo ka go lefapha
Go thuša ka go phethagatša dikwano tša boithuti
Go thwala Mosepediši wa Tšweletšo ya Bokgoni
Go thala Lenaneo la Lefapha la Tšweletšo ya Bokgoni
